OFF NAPOVEDNIK

Potem ko so se britanski volivci zgražali nad ravnanjem poslancev sedaj že nekdanje laburistične vlade, ki je nerazumno in neutemeljeno trošila davkoplačevalski denar, so dobili podobno priložnost tudi državljani Nove zelandije. Ministri tamkajšnje pravtako laburistične vlade, ki je bila na oblasti med letoma 2003 in 2008, so krili lastne stroške kar iz državnega proračuna in ne iz lastnih žepov. Vendar ima zgodba še malce več sočnih podrobnosti.

Če so britanski priskledniki z denarjem iz proračuna večinoma plačevali stroške najemnim, so njihovi novozelandski kolegi stopili korak dlje. Objava več kot 7000 strani dolgega izpiska plačil službenih kreditnih kartic razkriva, da so poleg čarterskih letov ministri plačevali tudi pornografske filme, šampanjce ter rože za ljubice. Nekdanji minister za stanovanja Shane Jones je na primer priznal, da je na ta način kupoval pornografske filme, v zagovor pa dodal, da je tudi on »krvav pod kožo«. Oziroma trd med nogami, če smo natančni.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki ga financira ministrska kreditna kartica!

OFF PROGRAM

Belo hišo je obiskal palestinski predsednik Mahmud Abas, kjer se je s predsednikom Združenih držav Barackom Obamo pogovarjal o odnosih z Izraelom. Obama je pozval k nadaljevanju skoraj dve leti prekinjenih mirovnih pogajanj in rešitvi, ki bi pripeljala do sobivanja dveh držav. Predsednika sta se zaradi nedavnega napada izraelske vojske na ladjo s humanitarno pomočjo, v katerem je bilo ubitih devet turških aktivistov, pogovarjala tudi o blažitvi izraelske blokade Gaze. Medtem ko Palestinci zahtevajo dvig blokade, jim je Obama obljubil zgolj pomoč v višini 400 milijonov dolarjev. Izraelske oblasti so se nekaj ur pred Abasovim obiskom odločile s seznama prepovedanih stvari za vnos v Gazo črtati določene dobrine. Palestinci se bodo zdaj lahko okrepčali celo s sokovi, čipsom, piškoti in kandiranim sadjem. Izrael sicer trdi, da liberalizacija seznama ni povezana z nedavnim napadom na ladjo s humanitarno pomočjo.

Amnesty International je v New Yorku predstavila poročilo imenovano Od obljub k dejanjem, ki naj bi služilo kot dopolnilo Milenijski deklaraciji Organizacije združenih narodov. V poročilu Amnesty International opozarja, da vlade zanemarjajo vprašanja človekovih pravic in enakosti spolov, saj je kar 70 odstotkov vseh revnih žensk. Cilji Milenijske deklaracije tako ne bodo doseženi, če se ne bodo izboljšali mednarodni standardi spoštovanja človekovih pravic. Glavne točke deklaracije je za nas predstavila Metka Naglič iz Amnesty international Slovenije:



A Amnesty international problematizira tudi cilje, ki ste jih ravnokar slišali.



Več o dogajanju na drugi strani Atlantika nam bo povedala naša redna poročevalka iz Združenih držav Amerike, Lidija Poljaček:



Iranski parlament bo odločal o odgovoru na že četrti krog sankcij zaradi bogatenja urana. Iran še vedno zavrača vse očitke, da razvija jedrsko orožje, ter zagotavlja, da ga namerava uporabiti za civilne namene. Varnostni svet je včeraj z 12 glasovi za ter dvema proti izglasoval sankcije proti Iranu, le nestalni članici Brazilija in Turčija sta glasovali proti sankcijam, medtem ko se je Libanon vzdržal, Izrael pa celo zahteval strožje ukrepe. Iran se je pritožil, da naj bi bile sankcije finančnih in trgovinskih omejitev ter embarga na orožje neproduktivne in ogrožajo diplomatske rešitve. Odgovor naj bi bil vsaj otežen dostop nadzornikom Varnostnega sveta na jedrska prizorišča. Kasneje je predsednik Mahmud Ahmadinedžad izjavil, da ne morejo škodovati iranskemu ljudstvu in da bi bilo potrebno sankcije vreči v koš za smeti.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes bivšima vojaškima častnikoma, bosanskima Srboma Vujadinu Popoviću in Ljubiši Beari, izreklo dosmrtni zaporni kazni zaradi sodelovanja pri pokolu več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995. General Popović se je leta 2005 prostovoljno predal haaškemu tribunalu. Poleg omenjenih častnikov so za genocid v Srebrenici na zaporne kazni obsodili tudi Draga Nikolića, Ljubomira Borovčanina in Vinka Pandurevića. Zaradi zločinov proti človečnosti in nespoštovanja vojnih zakonov so obsodili Radivoja Miletića in Milana Gvera. Haaško sodišče je tako še enkrat potrdilo neizpodbitne dokaze, da je bil v Srebrenici leta 1995 storjen genocid nad Bošnjaki.

V Celovcu se je začel sodni proces proti trem občinskim uradnikom in odvetniku, ki so obtoženi nespoštovanja pravice do rabe slovenščine na občinskih uradih. Sedmi člen avstrijske državne pogodbe namreč določa, da je uporaba slovenščine v uradnih poslih omogočena v vseh občinah avstrijske Koroške, kjer živi vsaj deset odstotkov slovensko govorečega prebivalstva. Župan občine Škocjan, od koder prihajajo obtoženi uradniki, te pravice ni spoštoval, ko je ignoriral zahtevo po izstavitvi računa za komunalne storitve v slovenskem jeziku. Proces se vleče že od leta 2005, po mnenju slovenskega odvetnika Rudija Vouka pa bi lahko kršitev manjšinskih pravic prvič imela kazenskopravne posledice.

Na ugibanja, ali bo slovenski član arbitražnega sodišča Ernest Petrič, se je odzval predsednik Danilo Tűrk. Predsednik meni, da bi bilo potrebno pripraviti širši spisek kandidatov za arbitra in nato doseči politično in strokovno soglasje o izbranem kandidatu. Za Petriča naj bi bil najbolj zagret predsednik vlade Borut Pahor, ki je s svojo vnemo presenetil tudi koalicijske partnerje. Zato je vlada zamrznila odločanje o kandidatu za slovenskega arbitra. Simona Drenik z Ministrstva za zunanje zadeve je povedala, da ima Slovenija štiri kompetentne kandidate, med katere sodi tudi Pahorjev favorit Petrič. Drenikova opozarja tudi na možnost, da se za arbitra izbere tujega strokovnjaka za mednarodno pravo, tega pa bi morali poiskati med zagovorniki uporabe načela pravičnosti v mednarodnem pravu.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je na novinarski konferenci predstavila svoja stališča o predlogu zakona o malem delu in spremembah zakona o delovnih razmerjih. Mi smo se pogovarjali z Goranom Lukičem, sekretarjem Zveze svobodnih sindikatov.



Kako pa pri sindikatih vidijo rešitev problematike malega dela?



OFF program so so v kolektivnem duhu pripravili Potočan in vajenci Luka, Goran, Petar in Anže.