Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF BREZ DOBIČKA ZA DELAVCE (2850 bralcev)
Petek, 18. 6. 2010
Boris V.



… Predsednica začasne kirgiške vlade Otunbajeva v neprebojnem jopiču na jugu države …
… Spor med Švico in Libijo le ni popolnoma zaključen …
… nič od obvezne udeležbe delavcev pri dobičku …
… Lastniki časopisa Dnevnik iz statuta umaknili določbo o obveznem soglasju novinarjev pri imenovanju odgovornega urednika …

OFF NAPOVEDNIK

Imeti dobro urejeno dokumentacijo je lepa čednost. Tega se najbrž že zavedajo tudi v ruski opoziciji, čeprav globoko v sebi vedo, da jih tudi brezhibno urejeni papirji ne bi rešili pred tem, kar se jim je zgodilo. Ruska policija je namreč zaplenila več kot 100.000 izvodov knjige z naslovom „Putin. Rezultati. 10 let", ki naj bi razbijala mit o Putinu in ga obtožuje odgovornosti za korupcijo in revščino v državi. Knjigo sta napisala bivši podpredsednik ruske vlade Boris Nemcev in ekonomist Vladimir Milov, razdeliti pa so jo nameravali udeležencem mednarodnega gospodarskega foruma, ki poteka v Sankt Peterburgu.

A budno oko ruske policije ni spregledalo, kot so dejali, pomanjkljive dokumentacije, ki je spremljala tovornjak s sumljivim tovorom. Eden od vodij opozicije Gari Kasparov seveda ne zaupa strokovnim ocenam varuhov reda in meni, da gre za zaroto. No, glede na to, da je bila knjiga natisnjena v milijon izvodih, so policisti zasegli le deset odstotkov, tako da Putin še ni na varnem. Kakšno je mnenje glavnega protagonista sicer ni znano, a če so dodane ključne primesi, torej judo, sibirski tiger in jahanje konjev, se ni za bati, da ne bi bil navdušen nad vsebino.

Berete nezasežen OFF Program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Predsednica začasne kirgiške vlade Roza Otunbajeva je obiskala jug Kirgizije z namenom, da bi se seznanila z razmerami, ki vladajo na tem območju po izbruhu medetničnega nasilja prejšnji teden. Na osrednjem trgu v Ošu je oblečena v neprebojni jopič in v spremstvu varnostnikov poudarila, da bodo oblasti v čim krajšem času poskušale obnoviti opustošeno mesto. Po uradnih podatkih naj bi bilo smrtnih žrtev 191, kar je po mnenju premierke podcenjen podatek, številka naj bi bila po njenem mnenju kar do desetkrat večja. Kljub očitkom, da se kirgiška vlada ne trudi dovolj in je humanitarna kriza neizbežna, je Otunbajeva zatrdila nasprotno in dodala, da oblasti še vedno obvladujejo nastalo situacijo. Razmere v državi naj bi se po poročanju medijev postopoma umirjale.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je medtem zavrnil posredovanje ruskih mirovnih sil v Kirgiziji in opozoril, da se morajo kirgiške oblasti same spopasti z nastalo situacijo. Obenem je pohvalil ravnanje Uzbekistana, ki sprejema begunce iz sosednje države in se nad nastalo situacijo ne pritožuje. Nikolaj Bordjuša, generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje pa je povedal, da naj bi vojaško zavezništvo sedmih nekdanjih sovjetskih republik na jug Kirgizije poslalo posebne enote, izurjene za posredovanje v nemirih, iskanje tistih, ki nemire podpihujejo ter lov na teroriste.

Varnostne sile v indijskem Zahodnem Bengalu so v stanju visoke pripravljenosti, saj so maoisti začeli s štiridnevnimi protesti proti njihovim operacijam, ki so že zahtevali smrt osmih upornikov. Ti so začeli z upori pred nekaj meseci, ko so jih vladne sile začele izganjati iz njihovih oporišč v džungli. Maoisti policijo obtožujejo krutosti, zaradi katere se protesti tudi širijo. Na območjih vzhodne in centralne Indije, kjer so maoistični uporniki najmočnejši, so indijske sile začele z ofenzivo imenovano Rdeči koridor. V to operacijo naj bi bilo vključenih 50.000 paravojaških pripadnikov in več deset tisoč policistov.

Diplomatski spor, ki je med Švico in Libijo izbruhnil zaradi aretacije sina libijskega voditelja Hanibala al Gadafija, naj bi se počasi že polegel, sedaj pa dobiva nove razsežnosti. Švicarska zunanja ministrica Micheline Calmy-Ray pojasnjuje, da zaradi lanske ugrabitve dveh švicarskih poslovnežev Švica sedaj razmišlja o sprožitvi postopka na mednarodnem sodišču zoper Libijo. Max Göldi, eden izmed poslovnežev, je bil obsojen zaradi kršitve vizumske zakonodaje, v Švico pa se je lahko vrnil šele v začetku tedna, potem ko sta Libija in Švica podpisali tako imenovan akcijski načrt za rešitev diplomatskega spora in normalizacijo odnosov med državama.

Predsednik Danilo Tűrk, ki se, mimogrede, nahaja v Južni Afriki, kamor je odšel na povabilo vodstva nogometne reprezentance spremljat igro slovenske nogometne reprezentance, je od avstrijske vlade zahteval, naj končno ukrepa glede dvojezičnih tabel na osnovi razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča. Avstrijski kancler Werner Faymann je zagotovil, da vlada s polno paro pripravlja rešitev tega vprašanja in dodal, da že vidi nekatere premike. Kaj je tako težkega pri sprejetju enostavne odločitve, ki bi spoštovala razsodbo ustavnega sodišča ni jasno, če seveda ne vzamemo v obzir politične igre. Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dőfler je že odkrito napovedal, da ne bo pristal na nobeno rešitev, ki bo sledila razsodbam ustavnega sodišča.

Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku ni preživel pritiska delodajalcev in neoliberalne logike. Potem ko je državni svet izglasoval veto na predlog, ki predvideva obvezno delitev najmanj 25-ih odstotkov razdeljenega dobička med zaposlene, je v ponovnem glasovanju o tem predlogu v parlamentu zanj glasovalo le 39 poslancev in poslank, prejeti pa bi moral 46 glasov. Za začetek poslušajmo legendarno stališče Boruta Meha, generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne, ki obvezni delitvi dobička absolutno nasprotuje:

Vlada je poslance pozvala, naj tega predloga ne sprejmejo, čeprav so v poslanski skupini vladajočih Socialnih demokratov sprejetje zagovarjali. Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič takole opisuje nastalo situacijo:

Govorili smo tudi z vodjo poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Jakobom Presečnikom, ki je najprej podpirala obvezno delitev dobička med zaposlene, nato pa svoje mnenje spremenila v prid delodajalcev:

Skupščina delničarjev Dnevnika je odločila, da se iz statuta umakne določba o obveznem soglasju novinarjev pri imenovanju odgovornega urednika časopisa. Na to so se ostro odzvali v aktivu novinarjev Dnevnika. Njihovo stališče nam je posredovala Meta Roglič, predsednica aktiva:

Svojo zaskrbljenost so izrazili tudi v Društvu novinarjev Slovenije in Združenju novinarjev in publicistov. Že nekaj časa se sicer govori, da naj bi večinska lastnica Dnevnika, Državna založba Slovenije, svoj delež v Dnevniku prodala avstrijskemu podjetju Styria Media International, tudi lastnici brezplačnika Žurnal. Ena od možnosti naj bi bila tako tudi združitev obeh časopisov.



Komentarji
komentiraj >>