Politika> OFF Program

OFF BREZ COPYRIGHTA (2806 bralcev)
Četrtek, 24. 6. 2010
Urh

Stanley McChrystal je odstopil s položaja poveljnika ameriških sil v Afganistanu. Predsedniku Baracku Obami je odstop ponudil po tem, ko so v Belo hišo prišle kritike na račun njegovega dela, Obama pa njegov odstop sprejel. Po njegovem odstopu je poudaril, da je vsekakor odprt za razpravo o ameriški politiki v Afganistanu, da pa med svojimi sodelavci ne bo dopuščal razhajanj. McChrystalov položaj je včeraj prevzel general David Petraeus, ki je do zdaj vodil ameriško poveljstvo za Bližnji vzhod. Tudi po zamenjavi naj bi strategija Združenih držav Amerike v Afganistanu ostala nespremenjena. Več o dogajanju preko luže pa nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent Lidija Poljaček.



Tudi Velika Britanija je začela z višanjem starostne omejitve za pridobitev pokojnine. Do leta 2016 se bo ta meja dvignila na 66 let pri moških, za ženske pa bo ta zakon začel veljati leta 2024. Razlog za takšno odločitev je po mnenju vlade daljšanje življenjske dobe, ki je trenutno za moške 77 let in za ženske 81 let, in boljša kvaliteta življenja, zaradi česar naj bi bila potrebna regeneracija pokoja. Britanska vlada namerava dvigniti tudi višino državne pokojnine, ki bo upokojencem domnevno omogočila dostojno in kakovostno življenje. Državna pokojnina se bo tako že v začetku leta 2011 dvignila za 2,5 odstotka. Vlada pa napoveduje tudi, da bi se lahko starostna meja za pridobitev pokojninske pravice premaknila na 70 let ali več.

Spletni portal Youtube praznuje sodno zmago nad medijskim magnatom Viacom. Manhattanski sodnik Louis Stanton je razsodil, da portal ne more biti odgovoren za vsebine, ki jih objavljajo njegovi uporabniki. Viacom je svoje stališče zagovarjal na podlagi dejstva, da se Youtube zaveda spornosti nekaterih vsebin. Sodnik je dejal, da Youtube ravna korektno, ko odstranjuje vsebine, ki so bile označene kot kršenje avtorskih pravic, ne more pa delovati preventivno in načelno onemogočati objavo domnevno spornih vsebin. Viacom je marca zaradi izpada dohodkov napovedal tožbo v višini ene milijarde dolarjev, včerajšnjo razsodbo pa komentiral kot v osnovi napačno. Google, sicer lastnik portala Youtube, pa je odločitev pozdravil kot pomembno zmago, ne le zase, ampak tudi za milijarde ljudi, ki splet uporabljajo za komunikacijo in deljenje izkušenj.

Po domnevni zmagi pakistanske vojske nad talibani v Južnem Vaziristanu decembra lani je ta še vedno prepričana, da na tem območju drži vse vajeti trdno v rokah. Tako ne zaupa izjavam talibanov o vrnitvi v oporišča v tej regiji, priznava pa napade na obrobju južnega Vaziristana, vendar vojska trdi, da ima še naprej popoln nadzor na območju. Preglavice jim delata širjenje Pandžabske džihadske organizacije v centralni pakistanski provinci Pandžab in njeno ponovno zbiranje v pokrajini Orakzaj. Čeprav zatrjujejo, da imajo policija in paravojaške enote v Pandžabu močno pozicijo, se zdi vojski potreba po politični odločitvi za zlom talibanskih borcev nujna.

Julia Gillard je postala prva premierka v zgodovini Avstralije. Po presenetljivem strankarskem glasovanju je na čelu laburistov nadomestila svojega predhodnika Kevina Rudda. Gillardova je bila izglasovana brez protikandidata, saj se je Rudd odločil, da ne bo kandidiral. Rudd je v začetku leta sicer užival izjemno visoke ratinge javnomnenjskih raziskav, vendar so ti padli, ko je pokazal neodločnost na področju trgovanja z ogljikovimi izpusti in se hkrati odločno opredelil za dodatni davek na dobičke rudarskega sektorja. Gillardova je dejala, da želi na tem področju doseči konsenz vseh vpletenih, za Rudda pa je rekla, da je bil voditelj, ki je Avstralijo popeljal iz ekonomske krize.

Zimbabvejski premier Morgan Tsvangirai je odpustil 4 od 15-ih ministrov v svoji koalicijski vladi, ki jo sestavljata Tsvangirajevo Gibanje za demokratične spremembe in stranka Zanu-PF predsednika države Roberta Mugabeja. Ministri so bili odpuščeni, ker niso dosegli začrtanih ciljev po 16-ih mesecih vladanja na področju energije in stanovanjske politike. Novi štirje ministri naj bi pri Mugabeju prisegli v torek.

Kenijsko sodišče je razsodilo, da se bodo zaporniki lahko udeležili avgustovskega referenduma o novi ustavi. Tako je Kenija postala prva država v vzhodni Afriki, ki se je odločila za korak k vključitvi zapornikov v volilno telo in ga s tem povečala za 50.000 volivcev. Nacionalna komisija za človekove pravice je odločitev pozdravila in jo pospremila s trditvijo, da je kaznjencem sicer odvzeta svoboda, a jim morajo ostale pravice vseeno pripadati. Ta odločba velja le za enkraten primer in se nanaša samo na avgustovski referendum, vendar bi lahko vodila do nadaljnjih sprememb na prihodnjih volitvah. S podpisovanjem peticije so za sprejetje zaslužni predvsem obsojenci zapora Shimo La Tewa v Mombasi. Njihova mala zmaga pa ne bo uresničila upanja vseh zapornikov o dnevu na prostosti, ker bo glasovanje potekalo kar v zaporu.

Nemška zvezna dežela Schleswig-Hollstein bo v prihodnosti za 15 odstotkov zmanjšala sredstva, ki jih namenja danskim manjšinskim šolam. V primeru zmanjšanja sredstev bo 22 od 47-ih danskih šol ogroženih. Več o tej temi nam bo povedal predsednik Enotne liste, Vladimir Smrtnik, čigar stranka je partnerica stranke danske manjšine:



Vladni predlogi spremembe delovnopravne zakonodaje, ki po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije močno zmanjšujejo delavske pravice, so že v parlamentarnem postopku. Kot je že napovedal predsednik zveze Dušan Semolič, se bodo sindikati ostro borili proti lažjemu odpuščanju, brezposelnosti in socialni negotovosti vseh delavcev. Več o stališčih sindikatov, ki so jih podali na konferenci z naslovom 'Zakaj nas vladni ukrepi ne bodo pripeljali iz krize', nam bo povedal Semolič:



Semolič pa je spregovoril tudi o metaforah, torej o karambolu vlade:



Na nujni seji je Odbor državnega zbora za zunanjo politiko pozdravil predlog o odprtju stalnega predstavništva Slovenije na Dunaju, ki bo zastopal Slovenijo pri Združenih narodih in odprtje veleposlaništva pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter še nekaterih drugih mednarodnih organizacijah. Svoj pogled na to odločitev nam je podala predsednica Odbora za zunanje zadeve Janja Klasinc.



O morebitnem odprtju veleposlaništva v Libiji, ki ga je napovedal zunanji minister Samuel Žbogar, pa so besede Janje Klasinc sledeče:



Evropska komisija bo tožila Slovenijo in še 12 držav članic Evropske unije zaradi neustreznega izvajanja evropske železniške zakonodaje. Obravnava na sodišču Evropske unije jih bo doletela šele zdaj, čeprav bi morale prvi železniški paket realizirati že davnega 15. marca 2003. Paket je bil sprejet z namenom odpiranja tega trga konkurenci. Ob upoštevanju vseh delov bi železniškim operaterjem prinesel možnost ponujanja storitev v drugih državah članicah, uporabnikom železnic pa bi omogočil večjo izbiro.

Off so pripravili vajenci Luka T., Nika, Petar in Tina.