Sobota, 4. 10. 2003
MaO
The Cynics so izvorno garažna skupina, ki je sledila pionirjem garažnega rocka in zvoka garažnih šestdesetih - The Chesterfield King, Lyres in Fuzztones, ki so ta slog revitalizirali v osemdesetih. Izvorno so torej garažni bend ...
/pred sredinim koncertom v Ljubljani/
...več...
The Cynics so izvorno garažna skupina, ki je sledila pionirjem garažnega rocka in zvoka garažnih šestdesetih - The Chesterfield King, Lyres in Fuzztones, ki so ta slog revitalizirali v osemdesetih. Izvorno so torej garažni bend, ki je imel dolgo časa v zasedbi tudi klaviaturistko, dokler se ni zasitila preganjanja po turnejah, zato pa klaviture vseeno še vedno najdemo tu in tam tudi na poznejših ploščah. Po osemletnem premoru so nam lani ponudili novo ploščo "Living Is the Best Revenge", ki jih spet vrača v aktualno sodobno rock and roll dogajanje z vso veličino njihovega zvoka. Čeprav imajo za seboj od nastanka leta 1982 samo šest albumov, pa je vsak posebej pravi užitek v odkrivanju bogastva zvokov. Zadnje obdobje po desetih letih obstoja je poneslo The Cynics v bolj rockerske vode, toda pri tem niso prav nič izgubili od svoje (garažne) glasbene senzibilnosti. Razpon energičnih in nežnih komadov ponuja bogastvo čustvenega glasbenega užitka, sama poetika pa je vrhunsko izvirna, samosvoja in prepoznavna. Tako zaradi glasu Michaela Kastelica, kakor zaradi enkratnega glasbenega jezika kitare Gregga Kostelicha, ki sta ustvarjalno jedro skupine.
V Ghostu boste lahko slišali vse o zgodovini benda, retrospektivo glasbe, ki vas bo popeljala od garažnih šestdesetih do današnjih rock and rollerskih Cynics, intervjuje ter komentarje in odzive na bend v tujini. Pri nas so prvič nastopili pred 11. leti na nepozabnem koncertu v KUD France Prešeren, tokrat pa končno spet prihajajo k nam. Zvedeli boste, kaj je botrovalo osemletni prekinitvi dela in še marsikaj drugega. The Cynics so ljudje, ki so prijatelji z Dead Moon in že to veliko pove, sicer pa najdemo na njihovi plošči "Learn to Lose" priredbo Coleove You Must Be a Witch.
Gregg Kostelich je ustanovil založbo in distribucijo GET HIP, ki uživa izjemen ugled v rock and roll krogih po vsem svetu. Za rock kulturo ter prave ljubitelje/ice in pripadnike/ce rock and rolla predstavlja tisto obliko zanesljivosti, ko človek ve, da od nje ne more dobiti kaj slabega. Gregg je objavil vrsto neznanih in odličnih skupin ter poskrbel, da so bile mnoge odlične plošče dostopne preko njegove distribucije. Je med redkimi korektnimi in pravočasnimi plačniki, kar veliko pomeni in se v Ameriki izjemno ceni.
Če bo dobrota in radodarnost božje volje prava, vas čakajo tudi nagradna vprašanja in odprti telefoni, predvsem pa veliko radožive, nežne, senzibilne in energične glasbe, ki je tako unikatna, tako neprimerljiva, da pomeni samo eno - THE CYNICS - ena najpomebnejših skupin sodobnega svetovnega rock and rolla sploh.
Za vas se bo trudil in užival Marjan Ogrinc MaO.
Re: Sobota, 4. 10. 03, 20-24h: The Cynics ter založba in distribucija Get Hip
KRISTINA [08/10/2003]
Da se oglasim na komentar, me je pritegnil komentar Braneta in se z njem popolnoma strinjam. Obenem se zahvaljujem Maotu kot tudi RŠ-u za pozitivno glasbeno vzgojo v mojem adolescentnem obdobju in tudi danes. Maotove oddaje so mi kvalitetne zato, ker poleg osnovnih podatkov o bendih pridobim tudi ostale informacije. Še tako naprej. Veliko mojih prijateljev in prijateljic, ki so starši in ne morejo več pohajati po klubih, se zabavajo in izobražujejo ob poslušanju RŠ, posebno še Maotove oddaje.
Bay
odgovori >>
Re: Sobota, 4. 10. 03, 20-24h: The Cynics ter založba in distribucija Get Hip
Brane [06/10/2003]
Ghoust program o The Cynics je zelo izvirno predstavil band in ne samo to, ponudil je izvirne intervjuje o bandu, založbi Get Hip in funkcioniranju sodobne glasbene industrije. Mislim, da je MAO opravil svoje delo zelo profesionalno. Nasploh, je že dolgo jasno, da je MAO eden od redkih ljudi v Sloveniji, ki se z raziskovanjem in interpretacijo sodobne rockovske produkcije ukvarja objektivno z veliko mero poučne in historične prezentnosti in izvirnosti, ki jo je večkrat pogrešati pri nekaterih drugih slovenskih "intelektualcih", ki se spopadajo s področjem popularnih godbenih praks. MAO je eden redkih, ki ima uho in zna ločiti, kdaj govorimo o ustvarjalnih izraznih plateh muziciranja in kdaj se soočamo s področjem logike kapitala. Še več podobnih oddaj z tako instruktivnim in izobraževalnim značajem, bi prav gotovo zbistrilo sicer nekoliko zasenčeno podobo Radia Študent, pri katerem se mi večkrat dozdeva, da skuša vse bolj zaviti na pota samopozabe in izbrisa spomina, ki je splošna značilnost sodobne medijske mlačnosti, ki vse prevečkrat skuša svojo identiteto upravičiti na temeljih naphane, bahave, spektakelske brezvsebinskosti. Več občutka za tradicijo sodobnim medijem ne bi škodilo. Če ne veš od kod prihajaš, namreč ne moreš vedeti, kdo si. Mislim, da MAO še preveč dobro ve kdo je in je eden od redkih, ki konstitutivno vpliva na razvoj slovenskih rockovskih praks. Rock je sicer v multimedijskih, svetovnih prostorih ponovno privršal na plan. Bohoti se ponovno s številnimi izdajami novih plošč, ponovno pridobiva veljavo tudi v svetovnem popularnem tisku in na MTV. Toda, ne razumem, zakaj moramo Slovenci vedno na področju popularnih glasbenih praks za svetom capljati z zaostankom nekaj let. Ljudje nasedajo raznim medijskim nategom, ki jih poimensko raje ne imenujem. Ti naj bi predstavljali sodobno slovensko rockovsko produkcijo? Ljudje, takšne glasbene prakse, ki jih imate v Sloveniji za višek ustvarjalnosti, so zmedene pop-rock zvezde v angloameriških poljih produkcije prodajali konec šestdesetih let. Zato vam svetujem, da čim več poslušate MAO-tove prispevke na RŠ, ki vam bodo prav gotovo zbistrili in razširili obzorja ne samo na področju glasbenih kreativnosti, temveč tudi na področju življenjskega stila nasploh.
S spoštovanjem,
Brane
odgovori >>