Koliko nas pravzaprav stane študij? (Lucija G.)
Koliko nas stane študij?
Vsaka šola nekaj stane, pravi star pregovor. Pa še res je. Tudi javno šolstvo, ki bi naj bilo brezplačno in vsem dostopno, se vse bolj podreja tržni logiki kapitala.
Nič čudnega torej, da je delež visokošolskih programov, za katere je potrbno plačati, vse večji. Izgleda, da se tudi študenti počasi navajamo na logiko kapitala. Hote ali nehote sprejemamo logiko “blagovnih znamk”. Navajeni smo, da so kvalitetne stvari drage, celo nedosegljive in zato še toliko bolj privlačne. Ob tem se poraja naslednje vprašanje: ali so izredni študijski programi potemtakem res tako kvalitetni, kot smo zanje pripravljeni plačati.
Hja, morda bi morali uvesti kakšen drag izredni študij manj zanimivih smeri, na primer metalurfije ali česa podobnega. Gotovo bi se trlo študentov, tako kot se je letos zgodilo na Visoki policijsko varnostni šoli, kjer je izviselo tudi precej tistih, ki so bili pripravljeni plačati za izredni študij.
Na to noto, namreč da so dražje stvari bolj privlačne, so pred časom zaigrale številne članice Univerze v Ljubljani, ki so povsem samovoljno in brez vsakršnega reda določale na primer vpisne stroške. Na eni izmed fakultet je tako pred nekaj leti prišlo celo do vračanja preveč plačane vpisnine, a to se je zgodilo šele pri naslednjem vpisu. Fakulteta pa je medtem služila mastne obresti.
Predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani bi temu rekel “tržni del javne sfere”. Takšne in podobne primerke bi naj razrešil in sploh preprečil Univerzitetni cenik, ki določa zgornjo mejo, članice pa sprejmejo svoje cenike, ki ne smejo presegati določil omenjenega cenika. Cenik posameznega visokošolskega zavoda mora potrditi tudi njegova študentska organizacija. Če se le – ta ne strinja s postavljenimi cenami, sledijo usklajevanja. Končna verzija se potem vrne na univerzitetni upravni odbor, ki cenik nekje v začetku julija tudi potrdi.
Predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani, prof. dr. Miroslav Glas, ki je na tem položaju letos nasledil predhodnika, prof. dr. Mramorja, je pojasnil, da se cenik v tej obliki izvaja že tretje leto zapored, veliko zaslug zanj pa ima prejšnji predsednik.
Letos menda ni bilo veliko primerov, ko se študenti niso strinjali s predlogi cen, ki so jih oblikovale posamezne fakultete. Cene posameznih storitev so se sicer dvignile, vendar je bil ta dvig v primerjavi s prejšnjim letom v skladu z rastjo inflacije. Pri nekaterih postavkah pa tudi v skladu s spremembami osebnih dohodkov. Kjer je pač študent primoran plačati za profesorjevo delo, na primer pri diferencialnih izpitih in podobno.
Glede pritožb, ki so jih imeli študenti, je upravni odbor včasih odločil njim v prid, drugič spet ne. Tako so na eni izmed članic vpisne stroške ocenili na 10 tisočakov, s pojasnilom, da študenti za ta denar dobijo še mapo z gradivi o študiju, študijskem programu, predmetnik in podobno, kar je seveda čisti nesmisel, ko pa bi bilo to lahko dosegljivo v elektronski obliki na spletni strani fakultete, kjer bi si lahko študenti to po želji tudi natisnili.
Upravni odbor se je odločil za kompromisno rešitev, po kateri so se lahko študenti ob vpisu sami odločili, ali želijo mapo z gradivi za dodatno plačilo ali ne.
Med plavanjem po bolj ali manj motnih vodah plačevanja študija, seveda prej ali slej zadanemo tudi ob ledeno goro izrednega študija. Izredni študenti, ki se od rednih razlikujejo samo po tem, da študij plačujejo, so poglavje zase. Mnogi, ki so se vpisali izredno, ker niso bili sprejeti v redni študij namreč upajo, da se jim bo po prvem letu izrednega študija uspelo vpisati redno.
Sistem to omogoča in prav je, da se študentu na zapre življenjske izbire. Seveda le tistemu, ki lahko neizpolnjevanje kriterijev za redni vpis nadomesti s kupčkom denarja, da se razumemo. Toda sistem je krut in Vlada vsako leto določi, koliko študentov se sme redno vpisati na tak način. Konkurenca je huda in spet uspejo le najbolj motivirani, ostalim pa ne preostane drugega kot plačevanje oderuške šolnine še naprej. Še največ je takih, ki preprosto obupajo.
Univerzitetni cenik sicer določa zgornjo mejo šolnine za izredni študij, ki pa je zelo visoka. Letos znaša do 377 tisočakov na semester! Fakultete pa s pridom uporabljajo to določilo in služijo, da je veselje.
Sodeč po navalu na izredni študij jim tega veselja zagotovo ne bo zmanjkalo. Upamo, da ob plačevanju raznih potrdil in obrazcev, vpisnih stroškov, vpisnine za knjižnico, računalniško podporo, embleme, priponke, ter za obveščanje po internetu in za druge malenkosti za sicer brezplačen študij tudi vam še ni zmanjkalo cekinov!
Nad ceno, ki jo plačujemo za študij, se je v današnji Univerzi zmrdovala Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>