Nekoč je omemba tujine asociirala na nujno pot posameznikov, ki jo je kratko in jedrnato narekoval rek »V tujino, s trebuhom za kruhom!«. Čas je tekel, zgodovina se je razvijala in prišli smo do nove ere, novega obdobja, ki v varnem zavetju Evrope ponuja relativno kakovostno življenje. Mladi se šolajo nekje od šestega leta starosti dalje in se po večini odločajo za študij na enem izmed visokošolskih institucij ter se na koncu zaposlijo v terciarnem oziroma storitvenem sektorju.

Nekje na tej poti od točke A do B, se pri nekaterih pojavi hrepenenje, ki je verjetno odraz globaliziranega sveta, zahodne medijske kulture in konstantnega poudarjanja povezanosti evropskega naroda pod okriljem Unije. Starejši kolegi pripovedujejo mlajšim, kaj vse jim je nudila tujina, nekje od tega, kako jih je španski cimer naučil pripraviti pravo paello do tega, kako so se lomili ob vsakodnevni komunikaciji z uporabo poljskega jezika. Poleg tega se nekatere tuje institucije ponašajo z neprimerljivo kvaliteto, ki lahko zapolni manjkajoče akademske segmente in omogoči študentu večjo diverziteto znanj.

Nekateri se še zmeraj sprašujejo, zakaj na izmenjavo, saj imamo doma celotno akademsko infrastrukturo, ki je potrebna za kvaliteten študij. V prejšnji EP Anketi smo spoznali, da se našega malega naroda drži nehvaležen sloves, ki bi mu ljubkovalno lahko rekli tudi sindrom odlašanja. Slovenci radi odlašamo pri bolj ali manj vseh rečeh, pa naj bo to pot do bližnje trgovine peš ali pa odhod v tujino. Študijske izmenjave so izjemna priložnost, da se rešimo tega kalupa. Študijska ali delovna izkušnja onkraj meja naše zelene dežele vam ne bo nič vzela, no vsaj materialnih dobrin ne, če odštejete nekaj evrskih stotakov, ki pa se jih da nadomestiti z delom, prinesla pa vam bo veliko in še več. Nova znanja, nova poznanstva, znanje tujih jezikov in ne nazadnje večje možnosti za zaposlitev. Programov, ki lahko slovenskemu študentu omogočijo njegovo študijsko odisejado je kar nekaj. Poglejmo si tiste najvidnejše.

Evropski izobraževalni bazen ponuja kopalcem številne študijske programe, vendar je Erasmus daleč najbolj poznan in aktualen, predvsem zaradi dejstva, da se je skozi vsa ta leta razrasel v pravi kulturni fenomen. Kompleksno strukturo programa študijske mobilnosti je zamenjala lahkotna interakcija študentov, ki v razmeroma kratkem času ustvarijo pristni medsebojni, prijateljski odnos. Načrtni potisk v tuje okolje, kjer spoznavate ostale, a ne tako drugačne kulture in spontani razpleti bolj ali manj predvidljivih dogodkov, ki peljejo skozi vrtinec družabnih dogodkov, zabav in sproščenega druženja z neznanimi obrazi. Oblikujejo se vezi in spomini, ki ostanejo in sodelujoče študente zaznamujejo za vedno. Vendar pa je potrebno pred vsem tem še par stvari postoriti, opraviti vse postopke prijave in uspešno zaključiti tekoče študijsko leto, po možnosti s čim višjo povprečno oceno. Destinacij odhoda je sicer veliko, vendar je kar nekaj mest takih, ki veljajo za oblegana. Če želite leto prebiti nekje v Španiji ali na Portugalskem, se zaprite med knjige in iztisnite iz sebe tisto najboljše.

Prijava in celotni postopek je videti nekako takole - vsako leto, nekje okoli mrzlega in navadno zasneženega januarja, fakultete razpišejo mesta na partnerskih univerzah, kamor se lahko študentje prijavijo. V primeru, da se na razpisano mesto oziroma mesta prijavi več študentov, kot je mest, matična fakulteta opravi selekcijo, ki poteka z oceno motivacijskega pisma in skupnega razgovora pred strokovno komisijo, navadno sestavljeno iz profesorjev. Zagovor pred komisijo je videti kot neformalni pogovor med profesorji in študenti, kjer slednji predstavijo svoje preference po vpisu na tujo institucijo. Nekateri študentje so skozi leta opozarjali na spornost take metode, saj naj bi temeljila na vezah in poznanstvih ter s tem vzpostavljala elitizem znotraj fakultet.

Največji naval je, kot že povedano, kakopak na univerze, ki so locirane v toplejših krajih, torej v Španiji, na Portugalskem in v Italiji. Najmanj študentov pa se prijavi v vzhodne kraje, saj verjetno podlegajo določenim fiktivni stereotipom in se raje odpravijo na preverjene destinacije. Ta trend sicer z leti upada in priča smo lahko vse številčnejšim pričevanjem o neverjetnih izkušnjah, prijaznosti ljudi, nizkim cenam in kvaliteti študijskega okolja, ki označujejo vzhodna mesta in kraje. Zelo priljubljena destinacija je postala tako na primer Češka in njena prestolnica Praga, ki slovi po dobrem pivu, liberalnih pogledih na življenje in nenazadnje tudi po eni izmed najstarejših univerz na svetu.

Vendar pa v želji po študiju na vzhodu ni potrebno poseči po Erasmus programu. Tukaj je njegova vzhodna alternativa, ki sliši na ime Ceepus. Za omenjeno kratico se skriva skovano ime, ki označuje srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev. Gre za regionalni program, ki letos praznuje svojo petnajsto obletnico, odkar vzpostavlja in spodbuja mobilnost študentov in profesorjev med sodelujočimi državami. Ne vključuje vseh držav Evropske unije, temveč le tiste iz srednje in vzhodne Evrope. Poleg njih so enakovredne partnerice programa še Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Črna Gora, Makedonija in Srbija. Vse skupaj tvorijo prijateljski krog držav, ki medsebojno izmenjujejo študente in na tak način zaključujejo vse evropsko integracijo narodov in ne dopuščajo segregacije med tistimi, ki so iz Evropske unije in tistimi, ki niso.

Postopek celotne prijave je nekoliko drugačen kot pri Erasmus programu. Program Ceepus temelji na osnovi mrež, ki jih s tujko poimenujemo kar ''networks''. Gre za to, da posamezne izobraževalne institucije, univerze in fakultete ustanavljajo skupna študijska področja, ki temeljijo na sodelovanju med posameznimi podenotami oziroma oddelki. Omenjeni networki morajo sestavljati najmanj trije izobraževani partnerji, od katerih sta vsaj dve iz različnih držav. Mreža kot celota kandidira za določeno število mesecev izmenjav, ki jih lahko nameni le za gostovanje tujih študentov in profesorjev v skladu s potrjenim predlogom programa izmenjave.

Postopek prijave je precej preprost - ustvariš si račun na uradni spletni strani programa Ceepus, izbereš mrežo, znotraj katere bi želel študirati, prosiš enega izmed profesorjev, da ti napiše priporočilo, ki ga skeniraš in naložiš na strani ter počakaš mesec ali dva, da potrdijo tvojo prijavo. Problem nastane, ko tvoja matična institucija ni vklopljena v nobeno izmed mrež. Dve izmed takih slovenskih fakultet sta tudi Fakulteta za družbene vede in Pravna fakulteta v Ljubljani, kjer je veliko interesentov za študijsko pot v tujini, vendar omenjeni instituciji nista pokazala večjega zanimanja za vklop v katero izmed mrež. Študentom teh dveh fakultet tako ostane t. i. opcija ''free-mover'', ki označuje študenta, ki se prosto giblje znotraj posamezne mreže.

Kot že rečeno, je cilj programa Ceepus v osnovi razvoj izobraževanja, zato je financiranje kongresov, konferenc in raziskovanj izključeno. Štipendija v okviru Ceepusa je podobna kot pri programu Erasmus ter obsega približno tri evrske stotake, kar je še vedno nekoliko malo, vendar zadostuje za skromno študentsko življenje nekje na vzhodu, kjer so življenjski stroški sorazmerno nizki.

Med vami so morda tudi tisti, ki jih vleče na študij v države bivše Juge. Program Basileus oziroma z nekoliko daljšim imenom ''Balkans Academic Scheme for the Internationalisation of Learning in Cooperation with EU Universities'', je projekt programa Erasmus Mundus External Cooperation Window za države Balkana in je namenjen spodbujanju mobilnosti na dodiplomski, magistrski, doktorski in post-doktorski stopnji ter za mobilnost predavateljev.

Projekt koordinira Univerza v Ghentu v Belgiji, med partnerskimi institucijami pa je tudi Univerza v Ljubljani. Program je sicer star šele tri leta, vendar je precej popularen, na kar kaže tudi število letošnjih prijav, ki so v sorazmerju z odprtimi mesti nekoliko zastrašujoča - skupno število prijavljenih kandidatov je bilo skoraj 1200, medtem ko je bilo razpisanih mest manj kot sto. Vpis na program Basileus se sliši skoraj nemogoč, vendar nikar ne vrzite puške v koruzo. Veliko število študentov se namreč prijavi zaradi vrtoglave štipendije, ki znaša več kot tisoč evrov mesečno, poleg tega ti v okviru programa krijejo tudi vse potne stroške. Za prijavo potrebujete le spletni račun na njihovi strani, priporočilo vsaj enega profesorja, transkript študijskega uspeha in potrdila o morebitnem znanju tujih jezikov. Če se lahko pohvalite še s kakšnim izvenštudijskim dosežkom, toliko bolje. Prisluhnimo sedaj izjavi udeleženca omenjene izmenjave:

Obregnimo se še ob en program, ki bo zanimiv predvsem za podiplomske študente oziroma za tiste, ki bodo to še postali. Erasmus Mundus je program, ki omogoča mobilnost na področju visokega šolstva Evropske unije. Program podpira sodelovanje držav članic Evropske unije z državami tretjega sveta, in sicer na ravni magistrskega študija. Poudarek je na atraktivnosti in večjemu zanimanju izobraževalnih institucij, profesorjev in študentov držav tretjega sveta za sodelovanje z Evropske unije. Program v osnovi omogoča študentom omenjenih območij štipendiranje študija v eni od držav EU, prav tako pa so štipendije namenjene tudi državljanom držav članic EU, ki se odločijo za študij na eni od partnerskih institucij. Prednost tega programa je, da študent v treh do štirih semestrih zamenja dve do tri univerze oziroma izobraževalne institucije, kar zvišuje kvaliteto študija, omogoča poglobitev specifičnih znanj in ne nazadnje, študentu ponudi več različnih okolij in družb.

Slabost Erasmus Mundus programa pa je ena izmed glavnih, ki bo marsikoga verjetno odvrnila od prijave. Večino podprogramov je plačljivih, kljub obljubljenim štipendijam, ki se izrazijo v subvenciji. Študentje iz držav Evropske unije tako za sam študij plačajo več kot pol manj kot študentje iz drugih držav. Vendar pa je potrebno omeniti, da je Erasmus Mundus ravno stopil v svojo novo finančno fazo, ki naj bi prinesla več štipendij za študente in profesorje zunaj Evropske unije pa tudi za evropske študente. V obdobju 2009-2013 je za dejavnosti v okviru programa namenjenih 950 milijonov evrov, kar je bistveno več kot v obdobju 2004-2008.

Druga finančna faza prav tako prinaša nekaj pomembnih novosti - program je razširjen še na doktorski študij, omogoča sodelovanje pri izvajanju skupnih študijskih programov tudi univerzam iz tretjih držav ter ponuja več štipendij za študente iz članic Evropske unije, ki si želijo izobraževati v visokošolskih institucijah zunaj Evropske unije. Kako se bo stvar implementirala in prijela tudi v praksi, bo moč videti naslednje študijsko leto.

Predstavili smo vam nekaj najzanimivejših in najpopularnejših programov, ki omogočajo študij v tujini. Skozi prihajajoči niz oddaj vam bomo vse študijske programe podrobno predstavili, zastavili odgovornim ključna vprašanja in povprašali mlade po izkušnjah in vtisih, ki so si jih v tujini nabrali. Do takrat pa pomnite tisto, kar smo vam že povedali - verjetno vsi poslušalci poznate rek, ki pravi, da je doma najlepše, a na Radiu Študent bi še dodali, da je lepo tudi drugje.

Povzemal, razmišljal, se pogovarjal sam s seboj in premleval možnosti, ki bi vam omogočile študijsko odisejado nekje na tujem, je Marko O.