Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
WIPERS: Live (Enigma, 1985) (2200 bralcev)
Sreda, 7. 7. 2010
Gašper Prus



Vrtimo koncertne posnetke vedno prezrtega tria Wipers, ki je konec sedemdesetih razvil amelodičen punk rock zvok, ta pa je kasneje krojil ustvarjanje marsikatere zasedbe iz zlatega grunge obdobja … (v celoti!)
* V današnjem terminu RŠ Koncerti predstavljamo ameriško zasedbo Wipers, ki prihaja iz zahodne ameriške obale, natančneje iz mesta Portland v zvezni državi Oregon. Wipers so se pojavili v drugi polovici sedemdesetih let, ideja o zasedbi pa je vzniknila v glavi Grega Sagea – kitarista, ki je tudi večinski avtor skladb. Morda ni zmotno dejstvo, da je to ena bolj podcenjenih zasedb iz punk rock žanra, čeravno njihova glasba ni temeljila zgolj na preprostih, troakordnih lepljenkah. Morda gre posledico neprepoznavnosti imena iskati v nenavadni ideji, ki si jo je v začetku omislil Sage. Bolj kot zabava ga je zanimalo zgolj ustvarjanje glasbe skozi prizmo umetnosti, saj ni videl smisla pojavljanja v tisku in sploh kakršnekoli propagande okoli imena. Tako je bila prvotna ideja o zasedbi zgolj snemati muziko, izdajati albume in nič nastopati. Seveda je na njegovo žalost ideja hitro skopnela, saj se to ne sklada s filozofijo dela glasbenih založb. Ob koncu sedemdesetih, natančneje leta '79, je trio v sestavi Sam Henry na bobnu, Dave Koupal na bas kitari in Greg Sage izdal prvenec z naslovom Is This Real? pri založbi Park Ave. Glasbeni izraz je temeljil na rock'n'roll osnovah, vseboval pa je veliko kitarske ostrine in eksplozivnosti, kar so označili s terminom punk rock. Malce temačne oziroma molovske kitarske melodije so bile tiste, ki so predstavljale njihov prepoznaven zvok. Morda se je tisti čas podobno izražala ameriška trojka Hüsker Dü, ki pa je bila deležna daleč večje pozornosti, čeprav gre morda izvor molovskega punk rock zvoka pripisati prav Wipers.

Kakorkoli že, dve leti po prvencu je izšla druga plošča, naslovljena Youth Of America, na kateri so se konkretneje spogledovali s psihedeličnim zvokom. Ritem sekcijo sta nadomestila dva Brada; Davidson na bas kitari in Naish na bobnih. Tako je ostalo tudi pri tretji plošči Over The Edge, ki nekako zaključuje tisto zlato obdobje ustvarjanja pod imenom Wipers. Na krilih razmeroma uspešne plošče Over The Edge, s katere je ušla tudi prva singel skladba, so posneli živo ploščo in jo preprosto poimenovali Wipers. Vsebuje skladbe s prvih treh plošč, trio pa predstavi surov punk rock, podprt s psihedelično melodiko. Ne ravno neposredno - v zvok posnetkov, ki so bili sicer ujeti na različnih nastopih, se pritajeno vriva omamen in z melanholijo ozaljšan zvok. Daleč v ospredju sta Sageov vokal in hrupna kitara, ki dejansko dirigira in poganja celoten nastop.

Wipers so po letu '85 še nadaljevali z delom in posneli še nekaj plošč, a vse skupaj je naprej poganjal Greg Sage, ki je nato formiral tudi lastno založbo Zeno Records in posnel še nekaj solističnih plošč. Bolj kakor sam pa je za večjo prepoznavnost imena skrbel nihče drug kot Kurt Cobain. Potem ko ga je za Wipers verjetno navdušil mentor Buzz Osborne, je z Nirvano na koncertih skozi leta preigraval več njihovih skladb. Prav tako pa so Melvins nekaj let nazaj posneli skladbo Youth Of America, jo izvajali v živo in vsaj za kratek čas oživili že pozabljeno ime.

Dotične žive plošče ne predstavljamo zaradi kakšne obletnice ali obeležja, marveč le zato, ker so Wipers zagotovo dodali velik prispevek k nadaljnjemu razvoju punk rock žanra in kasnejše alternativne struje.

pripravil Gašper Prus



Komentarji
komentiraj >>

Re: WIPERS: Live (Enigma, 1985)
gregor [09/07/2010]

Upam, da boste objavili še spremni tekst k temu izjemnenu dokumentu. Najlepša hvala.
odgovori >>

    Re: WIPERS: Live (Enigma, 1985)
    Matjaž Volkar [10/10/2011]
    Moj prvi CD. Kupil sem ga v Rec Recu od Davida Kržišnika. Vsak centimeter tega posnetka znam na pamet :)
    odgovori >>