Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
TRANSPARENTNOST NEZAUPANJA (4634 bralcev)
Petek, 9. 7. 2010
Boris V.



Medtem ko vlada napoveduje spremembe delovnopravne zakonodaje in pošilja predloge zakonov v parlamentarno razpravo kljub nasprotovanju socialnih partnerjev, ji nasprotna stran tega ne otežuje. Nasprotno, slabša lastno pogajalsko pozicijo s tem, da se notranje deli. Govorimo seveda o študentskih organizacijah, ki so se zapletle v notranje boje, povezane s sprejetimi spremembami študentske ustave.

Medtem ko vlada napoveduje spremembe delovnopravne zakonodaje in pošilja predloge zakonov v parlamentarno razpravo kljub nasprotovanju socialnih partnerjev, ji nasprotna stran tega ne otežuje. Nasprotno, slabša lastno pogajalsko pozicijo s tem, da se notranje deli. Govorimo seveda o študentskih organizacijah, ki so se zapletle v notranje boje, povezane s sprejetimi spremembami študentske ustave. Predsednica Študentske organizacije Slovenije, Katja Šoba, je 7. julija sklicala Skupščino Študentske organizacije Slovenije, na kateri so bile sprejete omenjene spremembe in to kljub nasprotovanju največje izmed regionalnih študentskih organizacij, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Vse skupaj je pripeljalo celo do aretacij in javnega medsebojnega obtoževanja o nedemokratičnosti, kar postavlja študentske organizacije v neprijeten položaj proti vladi.

Predsednik ljubljanske študentske organizacije Jernej Štromajer je prišel na dan z obtožbami na račun Katje Šobe, češ da noče prevzeti odgovornosti za izgrede na majskih študentskih in dijaških protestih, zaradi česar bi morala po njegovem mnenju odstopiti. Ni jasno, zakaj se Štromajer s tovrstnimi obtožbami ni oglasil že prej, saj sta od demonstracij potekla že skoraj dva meseca. Štromajer prav tako ne priznava sredine študentske skupščine, češ da je bila sklicana nezakonito. Iz tega izhaja, da tudi na skupščini sprejetih sprememb ustave ŠOU v Ljubljani noče sprejeti. Zakaj so spremembe študentske ustave učinkovale tako razdiralno na notranjo kohezijo študentskih organizacij?

Po besedah zagovornikov sprememb gredo te v smeri večje demokratičnosti in transparentnosti ter racionalnosti porabe sredstev. Nasprotovanje ljubljanske študentske organizacije pa najverjetneje pogojuje sprememba ključa, po katerem se bodo odslej delila skupna sredstva med študentske organizacije. Tako bo ŠOU v Ljubljani namesto dosedanjih 38,6 odstotkov skupnih sredstev prejemal le 25 odstotkov, ŠOU v Mariboru bo prejemal 0,3 odstotke manj od dosedanjih 20-ih, ŠOU na Primorskem bo dobil 1 procent več, torej 6, Študentskim klubom pa se bo odstotek znižal za enega na 32 odstotkov. Ob tem dodajmo, da bodo prerazporejena sredstva v veliki večini namenjena razpisom, na katere se bodo lahko prijavile vse študentske organizacije. To seveda najbolj moti ljubljansko organizacijo, saj praktično izgublja več kot dva milijona evrov letno, za katera bo morala odslej prositi preko razpisov ŠOS-a.

Te številke so sicer visoke, a le do uveljavitve Zakona o malem delu, ki bo že sam povzročil drastičen upad sredstev za študentske organizacije. Zato je toliko bolj nerazumljivo hitenje in sprejem takšnih sprememb na račun notranje razcepljenosti. A razlog za hitenje se morda skriva v dejstvu, da do 15. julija letos ŠOU v Ljubljani nima pravice do veta na odločitve skupščine in so se torej te spremembe lahko sprejele tudi brez njihovega soglasja. Naj spomnimo, da ŠOU v Ljubljani ni imel pravice do veta, saj velja moratorij na to pravico za vse organizacije 15 mesecev od vpisa v register ŠOS-a. ŠOU pa je bil zaradi nepravilnosti na zadnjih volitvah iz tega registra izbrisan in kasneje zopet vpisan. Katjo Šobo, predsednico ŠOS-a, smo prosili, naj nam predstavi najpomembnejše spremembe ustave:



Kot smo omenili, so bile spremembe sprejete tik pred iztekom petnajstmesečnega moratorija na pravico ŠOU v Ljubljani do veta. Zakaj so se odločili za tako hiter sprejem ustavnih sprememb?



Naj povemo, da smo se večkrat dogovarjali z vodstvom ljubljanske študentske organizacije za pogovor na to temo, vendar se Jernej Štromajer ni odvzal vabilu, da bi pojasnil njihovo stališče glede teh sprememb in ozadja njihovega sprejemanja. Tako tudi nismo ugotovili, kje natančno vidi Štromajer nezakonitosti pri sklicu omenjene skupščine. Sklepamo lahko le, da je Štromajerjeva nepripravljenost za pogovor povezana z včerajšnjo aretacijo enega izmed delegatov ljubljanske študentske organizacije zaradi suma podkupovanja študentskih poslancev.

Govorili smo tudi z Niko Štravs, predsednico Študentske organizacije Univerze na Primorskem, in jo vprašali, kako konkretno se bo dosegala obljubljena višja transparentnost:



Ostanimo na Primorskem. Kot smo dejali, bo njihova organizacija na leto prejela za okoli 130.000 evrov več sredstev. Vendar obstajajo tudi kritična stališča do delovanja ŠOUP-a. Govorili smo s absolventom zgodovine na koprski Fakulteti za humanistične študije, Samuelom Friškićem:



Prerazporeditev sredstev znotraj celotne sheme bo, kot rečeno, najbolj prizadela ŠOU v Ljubljani. Občutno krčenje sredstev za to organizacijo bo nedvomno vplivalo na financiranje njenih zavodov. Govorili smo s Tomažem Gerdino, pomočnikom direktorja Študentske založbe, ki je takole pojasnil ukrepe za varčevanje, ki bo moralo slediti:



Na Primorskem so seveda zadovoljni s prerazporeditvijo sredstev. Štravs je razložila, kaj to pomeni za njihovo organizacijo:

Ena od pomembnih sprememb študentske ustave je tudi ukinitev pravice do veta. Kakšen je smisel te poteze? Katja Šoba:



Poleg večje transparentnosti, pa naj bi ustava zagotavljala tudi depolitizacijo študentskega organiziranja. 14. člen po novem tako članom organov in predstavniških teles ŠOS-a in njenih organizacijskih oblik ter generalnemu sekretarju ŠOS-a prepoveduje hkratno članstvo v izvršilnih organih političnih strank ter njihovih podmladkov na vseh ravneh. Šoba razlaga namen te spremembe:



Direktor ŠOU na Primorskem in član enočlanske uprave te organizacije je Sebastjan Kokl, ki je hkrati tudi predsednik koprskega mestnega odbora Socialnih demokratov. Bo nov 14. člen kakorkoli vplival tudi nanj? Nika Štravs:



V množici spremenjenih členov je tudi 96., po katerem s sprejetjem ustave preneha mandat dosedanji sestavi predsedstva ŠOS-a. Sprememba je povzročila izbris tega zapisa, kar posledično pomeni, da sprejetje nove ustave ne pomeni tudi avtomatske zamenjave vodstva ŠOS-a. Prejšnji člen je tako varoval ustavo pred spreminjanjem v korist vodstva ŠOS-a, vendar Šoba tako ali tako zagotavlja, da nima namena ponovno kandidirati za mesto predsednice. Mandat ji sicer poteče čez tri mesece.

Vrnimo se na začetek in vplive sedanjih razprtij na pogajalsko pozicijo študentskih organizacij v pogajanjih z vlado predvsem o zakonu o malem delu. Je sedanji čas za spreminjanje ustave primeren?



Ali bodo spremembe ustave za vladne pogajalce sploh relevantne, na način kot si to predstavlja Šoba, bomo šele videli. Vsekakor pa medsebojna obtoževanja o neodgovornosti in nedemokratičnosti ne morejo blagodejno vplivati na medsebojno študentsko povezanost in solidarnost. Se zaupanje študentov v svoje predstavnike tako veča ali manjša? Najelegantnejši izhod iz tovrstnih zagat bi bila vsekakor študentska samoorganiziranost. To pa navsezadnje velja tudi na nacionalni ravni.

Kultivator so pripravili Boris ter vajenca Goran in Luka P.



Komentarji
komentiraj >>