Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Novi Mesarski most - poslednji Plečnikov tango? (6258 bralcev)
Torek, 20. 7. 2010
Peter Karba



V Ljubljani imamo nov most. No, v Ljubljani imamo več novih mostov in bržkone se nam v kratkem obeta še kakšen, več kot ducat jih utegne prečiti Ljubljanico med Prulami in Mrtvaškim mostom pri Kliničnem centru. Pa vendar naj bo dejstvo, da so mesarji končno dobili svoj most, deležno posebne obravnave. No, ako neprepoznan po imenu, gre torej za tisti most, ki od desetega julija preseka niz Plečnikovih arkad ob Ljubljanici in se z dvema granitnima kladama vpne nad Petkovškovo nabrežje.

V Ljubljani imamo nov most. No, v Ljubljani imamo več novih mostov in bržkone se nam v kratkem obeta še kakšen, več kot ducat jih utegne prečiti Ljubljanico med Prulami in Mrtvaškim mostom pri Kliničnem centru. Pa vendar naj bo dejstvo, da so mesarji končno dobili svoj most, deležno posebne obravnave. No, ako neprepoznan po imenu, gre torej za tisti most, ki od desetega julija preseka niz Plečnikovih arkad ob Ljubljanici in se z dvema granitnima kladama vpne nad Petkovškovo nabrežje.

No. Glavni štos tega mostu je v tem, da ga je v svojih “genialnih vizijah”, kakor izraz pritiče aktualnemu ljubljanskemu urbanističnemu novoreku, videl že Plečnik. Mesarski most je dolgo buril dovzetne duhove. Mesarski most je postal tisto manjkajoče, občutek krivde Plečnikovega zatajevanja v povojnem času in slutnja, da ko bi in ko bo stal, da bomo spet lahko v polnosti zaživeli v okrilju spomina na Plečnika.

V marcu leta 2008 so prišli na dan rezultati natečaja za ureditev širšega območja Ljubljanskih tržnic. Znotraj natečaja je bilo nekaj sklopov, ki so bili obravnavani kot ločeni deli, tako tudi rešitev za arhitekturo novega Mesarskega mostu. Nagrado je prejela skupina arhitektov okrog Jurija Kobeta. Jurij Kobe se je doslej Ljubljančanom predstavil z novo srednjo zdravstveno šolo, sedaj se je z mostom, kaj kmalu se kani z novo Opero, nedolgo zatem pa tudi z mostom čez Ljubljanico tik ob Cukrarni, v podaljšku Roške. Kobe je na natečaju namahal samega dekana Fakultete za arhitekturo, Petra Gabrijelčiča, ki je brez pravih primerjav prvo ime sodobne mostogradnje na slovenskem. In kljub temu, da se ob Kobetu tudi vse ostale produkcije arhitektur v svojih referencah težko pohvalijo s kakšnim mostom, kaj šele kakšnim posebnim ali celo velikim, je župan Jankovič označil Jurija Kobeta, povsem v slogu urbanističnega novoreka, za “evropsko ime v gradnji mostov”.

Most danes stoji. Stoji zlahka. Kdo se še spominja zadirčnih penastih ljubljanskih arhitektov, ki so ob kakšni novi frčadi v stari Ljubljani v dobrih starih časih malodane “popizdili”? Kdo se še spominja strokovnega in teoretskega angažmaja arhitektov v osemdesetih? Morda nihče ali pa so vsi v veliki skrbi za svoj krajec kruha raje tiho, saj ima ravno tako kot Plečnik tudi novi mestni arhitekt izjemen smisel za vizije in estetiko, kakor rad pove njegov šerif.

Ne da bi se kaj posebej razpravljalo o kvaliteti izbrane rešitve, je letos, kot prvo dejanje urejanja tržnic, zrasel most. Most ima nek poseben pomen v tipih objektov. Vse od ustanovitve slavne Ecole des ponts et chausses, je bila arhitektura zmeraj v nekakšni zadregi glede tega, kako naj sledi inovacijam, ki jih je prinašala industrijska doba, da ob tem ne bi zašla s poti lastne samoutemeljenosti v soju lepote in kozmičnih pizd…, oprostite, harmonij.

Potem ko je Plečnik v medvojni Ljubljani lahko precej prosto, če izvzamemo primer Mrtvaškega mostu, onaniral glede variacij prečenja nekega reguliranega potoka, je letos končno prišel čas, da se poslednje dejanje velikega masturbatorja, zavitega v črno, dovrši. Plečnik je bojeval silovit boj proti novemu pomenu in vlogi mostu, ki ga je tehnološki racionalizem vse bolj oddaljeval od njegove tradicionalne estetske vloge, a mu je namenjal dajati novo. Njegov mesarski most naj ne bi bilo nič manj kot svetišče, most s streho in stebri. Plečnikova vizija je bil most, ki se je dovršil v dovršenosti arhitekturnega jezika samega, v artefaktu, v podobi antičnega templja.

 

Na fotografiji, za primerjevo: originalni Plečnikov "Mesarski most" (fotomontaža)


Arhitekt Kobe je za ceno, ki jo je ponudil, imel priložnost dokazati tako svojo tehnično nadarjenost kot estetski zanos. Program mosta je moral ustrezno dopolniti s pristajališčem za rečne ladjice in predvidenim vhodom v podzemne garaže. Kar je bržkone Plečnik dojel, Kobe ni. Nobene tekme, nobene bitke danes več ni mogoče biti v premoščanju nekega reguliranega potoka. Kljub temu je padel na prvi oviri. Historičnega prostora, prostora velikih prostorskih kvalitet se je lotil kontrastno, v jeziku nekakšnega minimalističnega kvazimodernizma. Nepredstavljiv tehnični problem začetka 21. stoletja, kako prečiti 20 metrov reguliranega potoka, se je lotil nadvse taktno. Z dvigalom ali nekim čolnom ali obojim pač, avtor dlake se slovesnega prihoda pleha po Ljubljanici ni udeležil, so mu na mesto samo privlekli nek eleganten in lepo pobrušen kos pleha in ga pripeli na prej postavljeno podstavek. Most, voila. Želite most? Ni problema, pripeljemo vam ga tudi na dom.

No, da ne bi vse delovalo preveč enostavno in poceni, so most ustrezno tlakovali s pohorskim tonalitom. Z nivoja tržnice in z nivoja Petkovškovega nabrežja vodijo stopnice. A to vendar niso samo stopnice, prečijo jih nekakšne rampe, sredi katere je na tisti strani proti nabrežju postavljeno drevo. Morda sta rampi še primerni za invalide, težko pa bi rekli, da se na njej znajdejo kolesarji. Ti se sedaj v prvih dneh soočanja z mostom še spoštljivo, a vendar nerodno sukajo po tistih serpentinah in mimo pešcev, a najbrž jih bo volja do tovrstne akrobatike kmalu minila.

Kakor se kot zelo smiselno postavlja vprašanje, čemu je bil most sploh potreben, prometu gotovo ne, se postavlja vprašanje, čemu služi, torej, čemu smo plačali tistih nekaj klad kamenja in pleha ob stiku mosta s Petkovškovim nabrežjem. Morda zato, da si lahko potem Jakov Brdar ob aperitivu v Blef baru mirno mane svojo belo brado? Morda zato, da imajo nogometni navijači ob prenosu tekem v Premieru iti kam scat? Gotovo ne služijo kot podstavek Brdarjevi interpretaciji svinje, ki je postal Frankenstein, saj se lahko po novem kip, pa četudi še povsem brez patine, lahko postavi kar na most in kar tako počez. Pravzaprav je kip nečesa z repom preden je zašlo v mesoreznico edina reč, ki je na tem mostu. Na mostu ni nobene klopi, nobene luči, osvetljena je samo dostavljena konstrukcija mostu. No, situacija vendarle ni tako skrajna, most ima ograjo, čeprav se je skoraj ne vidi.

Na tem mestu je arhitektu Kobetu vendarle potrebno izreči priznanje. Ko se človek tako tekom dneva zazre z roba mostu preko vse njegove širine, do reguliranega potoka pod njim in mestnega pejsaža nad njim, se v njemu vendarle vzbudijo plemeniti občutki. Stekleni rob mostu tako rekoč zaplapola v odsevu valujoče vode pod njim in lesk roba se ujame z leskom vodne gladine mirne regulirane struge. Da, ta rob je lep, kajti čist je. Žal pa ni moč tega občutka podoživeti, če isti rob opazujemo s spodnje strani mostu. Tam namreč opazimo, da stekleni rob sloni na nekih postmodernističnih jeklenih preklah, ki molijo iz osnovnega konstrukcijskega loka.

Vse, kar ta most oddaljuje od tega, da je most, so stopnice, ki vodijo nanj in z njega, je most in podest, oddih v prehodu. Morda je površnemu okusu most všečen, nekdo si lahko celo obeta, da bo s svojega čolnička lahko gledal pod krila mladim Ljubljančankam, a tega kaj in kako se v Ljubljani gradi, javnost kot stroka ne bi smela več dolgo prenašati.

Fedja Košir, Don Kihot slovenske arhitekturne stroke, je v zaključku svojih navedb na eni od konferenc omenil, da govori, ker se tisti, ki ponavadi stvari zaserjejo, kasneje izgovarjajo, da nikoli ni imel nihče nič proti. No, postavimo tudi mi tokratno dlako v ta red, v opomin odpora.

Umetnost traja dolgo, življenje mine hitro, sodbe so težke, priložnosti pa minljive. Za Radio Študent in red opomina, Peter Karba.

 



Komentarji
komentiraj >>

Most migrates, differ, companies seen, unethical.
ozidosubah [07/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

Any child-proof counter-traction rescue agitation adjusted.
eyutozexava [07/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

Can abroad, haemoglobinuria, mononucleosis, anticoagulation, clinics.
eyuasus [07/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

Post-op room, amputated pros dermatomes, percutaneously.
osepipolucuhi [07/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

A psychoanalytic diverticulosis provided print-outs allows.
anupewaucab [07/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

Sleep image: rubbing claim basal prophesies.
ikavazabobog [07/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

L1, applauded consensual anti-failure forming thumb miscarriage.
aiwaque [07/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

In classified stone, sexually, during differentiation.
omivuyale [07/11/2017]

[url=http://levitrageneric-cheapest-price.net/]levitrageneric-cheapest-price.net.ankor[/url] cheapest-priceventolinonline.net.ankor http://levitra-online-cheap.net/
odgovori >>

Re: Novi Mesarski most - poslednji Plečnikov tango?
miro mulc [27/07/2010]

jejjej, arhitekti, čudna rasa, ko niso zraven, je vse zanič ... članek pa brez argumentov, košir-don kihot: ta vir vse pove, vajenci in mojstri; mogoče bi avtor našel odgovor na vprašanje, čemu (ta) most služi (čemu le služijo kar trije plečnikovi mostovi na tromostovju, čista potrata?), če bi si vzel nekaj časa, spil v blefu pir pa gledal - ampak na most, ne proč, tako kot zdaj. nekaj empirije več ne bi škodilo, pa malo manj duhovičenja. miro
odgovori >>

    Re: Novi Mesarski most - poslednji Plečnikov tango?
    peterkarba [28/07/2010]
    A bi lahko prosim svojo kritiko, za katero sem ti zelo hvaležen, lahko še nekoliko reartikuliral? Ne vem kam meriš. Hvala.
    odgovori >>

      Re: Novi Mesarski most - poslednji Plečnikov tango?
      miro mulc [28/07/2010]
      kar po alinejah: -ta most se ni postavil tako zlahka, kot se ti zdi, kar malo pobrskaj po spletu, pa boš videl, kdo (zlasti med arhitekti) in zakaj (pogosto se zdi edini argument: če nisem zraven, je zanič) je bil proti -duhovičenja s "kosi pleha" ne razumem, ni argumentov (pa še zraven nisi bil), zato je to res zgolj duhovičenje -empirija: poskusi s kolesom prečiti most, jaz sem in ni nobenega problema, razen gneče (mame in očetje z vozički ipd.) -čemu most služi: res ti svetujem, da sedeš in spiješ pir in opazuješ (zdaj govoriš precej na pamet): že nekajkrat sem bil na mostu in okrog njega in promet čez most je nenavadno gost, ljudje (resda so v opaznejši količini turisti) počnejo marsikaj, kot da se je odprl nov prostor; pa tudi če bi bil most samo "podstavek" za brdarjeve kipe (mimogrede, patino že imajo), bi bilo vredno ... -stopnice: kako pa bi ti povezal dva tako različna nivoja brežin ljubljanice? s strani trga je most celo nižje od nivoja; zame moteči pa so granitni bloki na petkovškovi strani, ki zapirajo pogled in so sploh preveč glomazni -koširjeva vloga pri koželjevih pobudah za prenovo ljubljane je znana, tvoja metaforika ("don kihot") je zato precej prozorna -več lucidnih argumentov in manj truda s kao duhovitimi formulacijami, pa bo kak tvoj zapis morda kdaj tudi kritika
      odgovori >>

        Re: Novi Mesarski most - poslednji Plečnikov tango?
        peterkarba [29/07/2010]
        Hvala za kritiko, vendar te še zmeraj ne dojamem tvojega sporočila. Ker večino tvojih stavkov ne razumem, se bom nadaljnji diskusiji o kritiki glede Mesarskega mostu odpovedal. Oprosti, da te puščam v lastnih mnenjih, moj namen pač očitno ni bil dosežen.
        odgovori >>

          Re: Novi Mesarski most - poslednji Plečnikov tango?
          miro mulc [29/07/2010]
          hm, pa kdaj drugič, pozdrav, m.
          odgovori >>

Re: Novi Mesarski most - poslednji Plečnikov tango?
urša [24/07/2010]

Tudi jaz sem razočarana nad novo pridobitvijo, ki jo kot zvesta kolesarka ne morem uporabljati.Estetski učinek, ki je najbrž edini namen tega mosta pa je žal poln kompleksov, ki v meni vzbujajo občutke nelagodja. Res škoda, bi pa z grenkobo ki išče vsaj nekaj prijetnega pohvalila ograjo in njene rogajoče prebivalce.
odgovori >>

    Re: Novi Mesarski most - poslednji Plečnikov tango?
    Aleš Vaupotič [26/07/2010]
    Brdar + z betonom blokiran pogled z nabrežja (v obe smeri) + pogled pod kikle s ploščadi za ladijce = ne bom več arhitekt
    odgovori >>