OFF NAPOVEDNIK

Kanadski prozivajalci vozil bodo septembra na sejmu električnih vozil razkrili konceptno vozilo, katerega kompozitni materiali so izdelani iz konoplje. Tako obujajo čase avtomobilske industrije, ko je Henry Ford obetal, da je ganja uporabna tudi za kaj drugega kot za spreminjanje zavesti.

V znanosti metalurgije namreč takšne sanje ne priplavajo na površje, saj povojna jeklarska industrija samo s proizvodnjo tankov ne polni svojih kapacitet, petrokemikom pa plastika iz konoplje smrdi bolj kot ta iz nafte. Konoplja seveda ni edina alternativa za proizvodnjo plastike, vendar na hektarski donos daje več kot lan ali kenaf, hkrati pa zahteva manj pesticidov in vode, zemlji pa vrača hranilne snovi.

Vendar pa morda prihajajo spremembe, saj se je za sintetizacijo plastiki podobnega materiala iz konoplje zavzela kanadska kronska korporacija, ki je v državni lasti, oziroma v lasti britanske kraljice. Establišment je v zori naftne krize prisiljen, da sveto zel starih kultur, zatirano v dvajsetem stoletju, uporabi v hrbtenici svoje potrošne ekonomije – avtomobilski industriji.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki morda ne bo več v zadregi, ko ta modri poizvejo, zakaj avto smrdi po heftu.

OFF PROGRAM

Združene države Amerike bodo jutri formalno končale bojne operacije v Iraku. Zadnje bojne enote so državo zapustile dober teden pred napovedanim rokom, v njej pa ostaja še okoli 50.000 vojakov, ki bodo osredotočeni na usposabljanje iraških varnostnih sil in pomoč v boju proti upornikom. S 1. septembrom se bo misija Iraška svoboda preimenovala v operacijo Nova Zora, poveljnik ameriških sil v Iraku Ray Odierno pa je prepričan, da so iraške varnostne sile sposobne zagotoviti stabilnost. Zato je še dodal, da bodo Združene države bojne operacije obnovile le, če bodo varnostne sile doživele popoln kolaps. Uporniki so že izkoristili delni umik in povečali število napadov, Irak pa se poleg tega sooča še s politično nestabilnostjo, saj po parlamentarnih volitvah marca letos, še vedno niso uspeli sestaviti vlade, prejšni teden pa so se koalicijska pogajanja povsem ustavila.

Palestinski predsednik Mahmoud Abas je pred četrtkovim začetkom mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestino v Washingtonu napovedal, da bo za njihov morebitni propad kriv izključno Izrael, če ne bo ustavil spornih gradenj na palestinskih območjih, zasedenih leta 1967. Tel Aviv je novembra lani pod pritiskom Združenih držav Amerike razglasil desetmesečni moratorij na nove gradnje na Zahodnem bregu. Palestinci pa vztrajajo, da je treba ta moratorij podaljšati, a je izraelska vlada pod vse hujšim pritiskom javnosti, ki zahteva nadaljevanje gradnje. Palestinska kri je zavrela tudi zaradi izjave duhovnega voditelja ultraortodoksne stranke vladajoče koalicije Šas Ovadija Jozefa. Ta je namreč dejal, naj Bog s kugo kaznuje Abasa in vse zlobne Palestince, ki preganjajo Izrael. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je od te izjave distanciral, medtem ko jo State Department obsoja, ker poleg sovražnega govora tudi otežuje začetek mirovnega procesa.

Ken Wyatt je prvi Aboridžin izvoljen v spodnji dom avstralskega parlamenta. Svojo zmago na strani liberalcev je komentiral kot dogodek, ki ga bo zgodovina pomnila po tem, da je bil izvoljen zato, ker so tamkajšnji volilci prepričani, da bo najbolje zastopal njihove interese in ne zato, ker bi bil staroselskega porekla. Wyatt je po izvolitvi prejel veliko sovražne pošte, v kateri so mu volivci očitali, da ga ne bi volili, če bi vedeli, da je Aboridžin. Odzval se je z besedami, da je že čas, da Avstralija napreduje v mišljenju in družbi, na podlagi katere gradijo prihodnost.


Kitajska vlada je objavila poziv, s katerim želi poiskati talentirane domače ali tuje kadre, ki bi zapolnili vodilna mesta v 12 velikoh državnih podjetjih. S tem želijo ogromne, a neučinkovite tvrtke spremeniti v globalne konkurente. Gre za podjetja v različnih panogah, nekatera od njih so največja v globalni industriji, a za tekmeci zaostajajo v znanju in učinkovitosti. Poznavalci kitajskega poslovnega okolja so se na poziv odzvali s komentarjem, da kljub morebitnemu vrhunskemu talentu izbrani kandidati svojega upravljanja podjetij ne bodo mogli izvajati na lastno pest, saj bo nad njimi še vedno bdela vseprisotna država. Prav tako ni jasno ali si partija resnično želi tujih kadrov, ali želi le vrnitve domačih, ki sedaj delajo v tujini.

Japonska centralna banka je sprejela odločitev o dodatni omilitvi denarne politike. Ključno obrestno mero je ohranila pri 0,1 odstotka, s ciljem povečati likvidnost pa je zasebnim finančnim institucijam omogočila najemanje posojil po nizkih obrestnih merah. Izredno zasedanje centralne banke je potekalo kot odgovor na pritiske s strani vlade zaradi močnega jena, ki je minuli torek v primerjavi z dolarjem dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 15 letih. To zelo škodi velikim japonskim izvoznikom, saj zmanjšuje njihov dobiček in draži njihove proizvode na tujih trgih. Japonsko gospodarstvo je v letošnjem letu tudi izgubilo mesto drugega največjega gospodarstva na svetu, potem ko so junija zabeležili le 0,4 odstotno gospodarsko rast in so jih prehiteli Kitajci.

Ob petem strateškem forumu na Bledu, ki naj bi postajal vse bolj pomemben dogodek v regiji, se je odzval Boris Vezjak iz društva Zofijini Ljubimci. Moti ga prisotnost nekaterih politikov, ki so neposredno odgovorni za vojno v Iraku, za katero Združene Države Amerike niso dobile mandata Združenih narodov. Več nam bo povedal Vezjak.



Sindikalna zveze Alternativa za jutri napoveduje protestni shod pred ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki se ga bo udeležilo 32 sindikatov, katerih člani delajo na beneficiranih delovnih mestih. Predmet protesta je pokojninska reforma, več o zahtevah pa je povedal predsednik sindikalne zveze Alternativa, Zdenko Lorber.



Vprašali smo ga tudi, s kakšnimi metodami se bodo odzvali, če minister ne bo pripravljen voditi socialnega dialoga z njimi.



Mednarodni izvršni direktor okoljske organizacije Greenpeace je na premierja Boruta Pahorja naslovil odprto pismo, s pozivi k ukrepom na področju podnebnih sprememb. Poziva ga k investicijam v energetsko revolucijo in umiku podpore fosilnim gorivom, med katere uvršča tudi izgradnjo šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. Svoja stališča je podkrepil s primeri požarov v Rusiji in poplavami v Pakistanu ter Pahorja opozoril, da so bili državljani prvega sveta iz večjih katastrof izvzeti, vendar to ne pomeni, da bodo uspeli ubežati njihovim ekonomskim posledicam. Najbolj očiten primer na tem področju ostaja nesamozadostnost na področju proizvodnje pšenice, sedaj ko je Rusija zaradi požarov prekinila izvoz. Iz Greenpeace-a se nam javlja Dejan Savič.




OFF je pripravil Luka T.