OFF NAPOVEDNIK

Zavarovanje zna biti zoprna stvar. Sploh tista osnovna zdravstvena različica, ki naj bi posamezniku omogočala, da se v primeru hujše poškodbe brezplačno zateče po zdravniško pomoč. Žal tako osnovna pravica, ki pogosto odloča o življenju in smrti ni nekaj kar bi pripadalo vsakomur in v zadnjem času je tudi pri nas tako. Kot vsaka krivica pa ima tudi zavarovanje svojo do ekstrema prignano banalno plat.

Zvezdnik ameriškega nogometa Troy Polemalu je za kar milijon ameriških dolarjev zavaroval svoje lase. V zavarovanje dolgih črnih las ga je prisililo podjetje, ki izdeluje šampone proti prhljaju, ki jih nogometaš reklamira. Za potezo so se v podjetju odločili, ker ga je na nedavni tekmi igralec nasprotne ekipe pošteno potegnil za lase in ga s tem spravil na tla.

Pričeska za milijon dolarjev je zdaj dobro zavarovana in Troy se lahko brez skrbi odpravi na tekmo. Lasje in reklame so dandanes pač bolj pomembni od športa in športniki postajajo bolj in bolj manekeni kot kaj drugega. Morda pa bodo v prihodnjih letih manekeni povsem nadomestili profesionalne športnike. To bi bila vsekakor spodbudna novica za Slovenijo, saj imamo nedvomno več lepotcev kot atletov.

Poslušate OFF program Radia Študent, kjer nismo zavarovani za poškodbe lasišča.

OFF PROGRAM

Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj zvečer v nagovoru iz ovalne pisarne uradno razglasil konec ameriške vojne v Iraku. Obama je bil eden redkih senatorjev, ki so leta 2002 nasprotovali vojni v Iraku in je tako tudi glasoval v zveznem senatu. V nagovoru tako Obama ni razglasil zmage ali pridigal o domoljubju, kot je to po padcu Bagdada počel njegov predhodnik George Bush. V sedmih letih vojne so Združene države Amerike izgubile 4400 vojakov, več deset tisoč pa je invalidov. Podatki o žrtvah na iraški strani se gibljejo okoli številke sto tisoč. Združene države Amerike naj bi zdaj svojo pozornost usmerile na domače gospodarstvo in vojno v Afganistanu, ki pa ji večina Američanov nasprotuje.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu in palestinski predsednik Mahmud Abas sta napovedala, da se bosta v četrtek srečala v Washingtonu in začela neposredna mirovna pogajanja, katerih cilj je oblikovanje dveh držav. V dvostranskih pogajanjih, kjer bi s predlogi za premostitev razlik pomagale tudi Združene države Amerike, naj bi določili meje prihodnje palestinske države in njene pristojnosti. Palestinci želijo neodvisno in popolnoma suvereno državo na Zahodnem bregu in območju Gaze, medtem ko si Izrael prizadeva za demilitarizirano palestinsko državo, katere meje in zračni prostor bi nadzoroval Tel Aviv. Srečanja naj bi se udeležila tudi egiptovski predsednik Hosni Mubarak in jordanski kralj Abdulah II., ki naj bi igrala ključno vlogo v prizadevanjih za mir.

V avstralskem mestu Darwin je pred centrom za pridržanje več kot 80 prosilcev za azil pripravilo protest. Begunci, med katerimi je največ Afganistancev, so z gesli napisanimi na rjuhe prosili za pomoč in milost. Policija je že začela s preiskavo, kako so lahko begunski zaporniki sploh zbežali iz centra za pridržanje. V skladu z veljavno avstralsko politiko so tisti, ki pridejo z ladjo brez veljavnih dokumentov, sprejeti v centre za pridržanje prosilcev za azil, kjer je njihovo gibanje omejeno. Preden jim avstralske oblasti izdajo potrdilo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa begunca, lahko mine tudi devet mesecev. V centrih za pridržanje se nahajajo tudi mladoletniki brez spremstva, ženske z otroki in obubožani ribiči. V letošnjem letu je avstralska policija pridržala že več kot 3900 prosilcev za azil.

Kitajske oblasti so nekaj dni pred skupno vajo Združenih država Amerike in Južne Koreje začele s topniško vajo v Rumenem morju. Kitajska, ki v Rumenem morju opravlja letno rutinsko usposabljanje, ostro nasprotuje vajam, ki se izvajajo v navezi Amerika-Južna Koreja, saj so prepričani, da gre za izkazovanje vojaške sile Severni Koreji po potopu vojne ladje Južne Koreje v marcu. Kitajske vaje naj bi potekale do 4. septembra, to je dan pred začetkom vaj Južne Koreje in Združenih držav, ki naj bi bile osredotočene na taktike podmorniškega bojevanja, vključno z odkrivanjem in uničenjem severnokorejskih podmornic.

Na severozahodu Pakistana v provinci Khyber je bilo v zračnih napadih pakistanske vojske ubitih vsaj 45 ljudi. Napad je bil uperjen proti talibanskim upornikom, med žrtvami pa naj bi bili tudi njihovi družinski člani. Uničenih je bilo več vozil, vadbeni center ter poslopje radijske postaje. Predstavnik pakistanske vlade v omenjeni provinci Rehan Khattak trdi, da uporniki za ščit uporabljajo civiliste, kar je razlog za veliko število civilnih žrtev. Pakistan je v zadnjem času okrepil vojaško aktivnost na meji z Afganistanom.

Predsednik komisije za popis prebivalstva v Keniji, Anthony Kilele je povedal, da stoji za objavo podatkov, ki vključujejo plemensko pripadnost. Odločitev, da se te podatke objavi, so mnogi kritizirali, saj naj bi objava sprožila nove medetnične konflikte. Leta 2008 je bilo v nasilju, ki je sledilo volitvam ubitih več kot 1000 Kenijcev, tristo tisoč pa jih je izgubilo domove. Kilele kljub temu zagovarja, da je objava podatkov smiselna, ker je bolje podati podatke javno, kot da bi posamezne skupine ali plemena podatke potvarjale.


Sindikat vojakov Slovenije nasprotuje predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakon naj bi vojakom zniževal pravico do povečanega pokojninskega zavarovanja dodatnih treh mesecev za vsako opravljeno leto dela. O predlogu zakona je spregovoril predsednik sindikata Gvido Novak:



Novaka smo vprašali, zakaj se Sindikat vojakov Slovenije ni udeležil včerajšnjega protestnega shoda pred vlado, ki so ga organizirali sindikati delavcev na benificiranih delovnih mestih:



Začelo se je zbiranje podpisov za naknadni referendum o občinskem prostorskem načrtu, ki je bil sprejet v juliju v mestnem svetu. Po mnenju predlagateljev referenduma Mihe Jazbinška in Fedje Koširja sprejemanje prostorskega načrta ni bilo opravljeno odgovorno, zato sta začela z zbiranjem podpisov za naknadni referendum. Poklicali smo Miho Jazbinška, svetnika Zelenih Slovenije, ki nam je povedal, zakaj je pravzaprav referendum potreben:



Do začetka oktobra morata tako Jazbinšek ter Košir zbrati 11 tisoč podpisov. Nato pa bi bil izveden referendum z vprašanjem:



Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je nadaljeval z vročo razpravo o družinskem zakoniku. Predmet razprave je bila tokrat definicija zakonske zveze. Seja odbora je bila zaradi prevelikega števila prijavljenih govornikov kasneje prekinjena. Govorili smo s predsednico odbora Andrejo Črnak Meglič, ki je povedala, da je bila še pred sejo organizirana javna predstavitev mnenj v državnem zboru, kjer je lahko vsakdo predstavil svoje mnenje. Kljub temu pa je pred začetkom razprave prišlo do zapletov glede udeležbe. Megličeva je pojasnila, zakaj se branja zakona ni smela udeležiti predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak:



Na sejo ni bil vabljen Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Tudi njegovo odsotnost je pojasnila Andreja Černak Meglič:



Ljudmila Novak pa ima svojo razlago zakaj je ostala zunaj in tudi izvirno predstavo o lobijih in demokraciji v Sloveniji:



OFF sta pripravila Anže D in Nika.