OFF NAPOVEDNIK

Trenutni dedič severnokorejskega predsedstva, Kim Jong-Il, se je svojemu sončnemu očetu Kim Il-Sungu rodil med japonsko okupacijo v tajni vojaški bazi na sveti gori. Njegov nastop je narava potrdila z dvojno mavrico, nebesni svod pa je postal svetlejši za eno zvezdo. Ko je oče po dolgem in epskem boju najprej premagal japonskega in nato še ameriškega okupatorja, je ustvaril komunistični raj na svetu, katerega žezlo je kasneje dal v varovanje ljubljenega vodje Kim Jong-Ila.

A kot poroča Russia Today, naj bi bila resnica precej bolj prozaična. Prebivalci vasice Vyatskoye na skrajnem vzhodu Rusije še pomnijo severnokorejskega voditelja in njegovega okrogloličnega sinka. V njihovo vas sta se zatekla skupaj s kitajsko-korejskim regimentom gverilcev, ki so jih Japonci v letu 1940 dokončno zlomili. Zato se je Kim Il-Sung pridružil Rdeči armadi, kjer so mu podelili naziv kapetana in ga po vojni poslali na pomoč sovjetskemu upravniku korejskega polotoka.

Vendar, če se je Kim Jong-Il res rodil med japonsko okupacijo, potem se je to zagotovo moralo zgoditi v Rusiji. Arhivi ostajajo zaprti, Pjongjang pa se te dni odseva v vojaškem jeklu, ki se je tam zbralo v pripravah na največjo konferenco komunistične partije v preteklih 30-ih letih. Na njej bo Kim Jong-Il domnevno razodel, na katerega od sinov je zvezda posijala tokrat.

Vi pa berete OFF Program Radia Študent, ki ne pozablja, da kdor arhivira preteklost, ta prerokuje prihodnost.

OFF PROGRAM

Avstralija je dva tedna po parlamentarnih volitvah dobila novo staro vlado, saj bo predsednica vlade ostala Julia Gillard, ki sta jo podprla nepovezana poslanca Tony Windsor in Rob Oakeshott. To pomeni, da je vladajoča koalicija pod vodstvom laburistične stranke v spodnjem domu parlamenta dobila en glas več kot opozicija, vendar pa nima zagotovljene absolutne večine v prihodje. S tem se je oblikovala prva manjšinska vlada v Avstraliji po drugi svetovni vojni. V zgornjem domu parlamenta - senatu - pa bo koalicijo z laburisti tvorila stranka zelenih. Premierka Gillardova je ob najavi oblikovanja vlade dejala, da se je z dosego koalicijskega dogovora avstralska demokracija izkazala za zelo močno.

Približno 100 Kitajcev, ki so med drugo svetovno vojno prisilno delali za japonsko korporacijo Mitsubishi Matherials, je proti podjetju vložilo tožbo, v kateri zahtevajo uradno opravičilo in kompenzacijo v višini slabih 15 tisoč dolarjev. To je le zadnja od tožb, ki so se proti japonskim podjetjem zvrstile in propadle v zadnjih dveh desetletjih. Delavci, vsi starejši od 80 let, so zadnji preživeli od delovnega telesa, ki je štelo 40.000 ljudi, od katerih jih je v rudnikih preminilo kar sedem tisoč. Lokalno sodišče v Tokiu je leta 2001 že odredilo, naj japonska vlada potomcem prisilnega delavca Liu Lianrena izplača 20 milijonov jenov kompenzacije, vendar sta dve višji sodišči razsodbo kasneje zavrnili.

Južnoafriški javni uslužbenci so po štirih tednih začasno prekinili stavko, s katero so zahtevali dvig plač za 8,6 odstotka, torej za dvojno stopnjo inflacije. Sindikati so sicer zelo nezadovoljni z delom predsednika Jacoba Zume, ki so mu pomagali na poti do predsedniškega stolčka, vendar analitiki ocenjujejo, da bi ob nadaljevanju stavke tvegali odtujitev ostalih delavcev, saj so njihove plače še nižje od teh v javni upravi. Vlada pa toži, da jo bo vsak dogovor prisilil v iskanje novih sredstev ravno v času, ko se bori z deficitom višine slabih sedmih odstotkov bruto družbenega proizvoda. Govorili smo s predstavnikom za stike z javnostjo pri Kongresu sindikatov javnih uslužbencev – COSATU, Patrickom Cravenom:



Poveljnik ameriških enot v Afganistanu, general David Petraeus, je sporočil, da bo načrtovani sežig Koranov na Floridi povzročil velike težave ameriškim vojakom na tujem. Krščanske skrajneže, ki nameravajo izvesti akcijo v spomin na 11. september, je primerjal s talibani. Krščanska cerkev pastorja Terryja Jonesa iz Gainsvillea na Floridi namerava namreč 11. septembra demonstrativno sežgati muslimanske svete knjige, menda v opozorilu svetu na grožnjo, ki jo po njenem mnenju predstavlja islam. Načrtovano dejanje je že sprožilo ostre proteste v afganistanski prestolnici Kabul, indonezijski prestolnici Džakarta in drugod v muslimanskem svetu.

Francoski sindikati kažejo večjo odločnost v boju proti vladnim reformam kot njihovi slovenski kolegi. Nasprotovanje pokojninski reformi, ki jo želi uveljaviti francoski predsednik Nicolas Sarkozy, bo danes izrazilo več kot dva milijona protestnikov, kar bo ohromilo javni prevoz, šole in bolnišnice. Vodja sindikata Francoske demokratične konfederacije dela Francois Chereque je napovedal možnost splošne stavke, če vlada po današnjih protestih ne bo pripravljena prisluhniti zahtevam sindikatov. Raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da je dve tretjini francoskih volivcev proti dvigu delovne dobe, ki je potrebna za upokojitev, s 60 na 62 let.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v prvem nagovoru o stanju Evropske unije v Evropskem parlamentu v Strassbourgu omenil predvsem izzive, ki čakajo Unijo. Med pomembnejšimi nalogami je izpostavil osredotočenje na makroekonomska neravnovesja, zlasti v območju evra. Predlagal je večji nadzor in ostrejše sankcije, ustrezno nadzorovan in reguliran bančni sektor, prepoved kratkoročnega špekulativnega trgovanja ter obdavčevanje finančnih transakcij. Poslušajmo del Barrosovega nagovora parlamentarcem:



Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi - OVSE - Belorusijo poziva k neodvisni preiskavi domnevnega samomora opozicijskega voditelja in novinarja Olega Bebenina, ki so ga nedavno našli obešenega v njegovi počitniški hišici. Bebenin je vodil neodvisni spletni medij Charter97, ki je bil znan po svojem kritičnem tonu do predsednika Aleksandra Lukašenka. Sodelavka Natalia Radina je novinarja opisala kot pravega profesionalca in zanesljivo osebo, ki svoje družine in države ne bi pustil na cedilu v ključnih trenutkih pred predsedniškimi volitvami, na katerih se bo za prvega moža spet skušal potrditi Lukašenko. Kolegi novinarja opozarjajo, da za seboj ni pustil poslovilnega pisma, v letu 1997 pa je že bil tarča ugrabitve in fizičnega napada.

Srbija se je uklonila pritiskom Evropske unije in bo omilila predlog besedila resolucije o Kosovu, o kateri naj bi ta teden razpravljala Generalna skupščina Združenih narodov. Dogovor o resoluciji, s katero je Beograd želel obsoditi razglasitev neodvisnosti Kosova in pozvati k novim pogajanjem o statusu te nekdanje srbske pokrajine, bosta na srečanju v Bruslju uradno potrdila srbski predsednik Boris Tadić in visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton. Srbski časniki poročajo, da v spremenjenem predlogu resolucije ne bo obsodbe enostranske razglasitve neodvisnosti, obe strani pa bosta pozvani k dialogu namesto k pogovorom o vseh odprtih vprašanjih. Spremenjeni predlog resolucije naj bi imel podporo vseh 27-ih članic Unije.

Predsednik republike Danilo Türk je za novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije imenoval nekdanjega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Gorana Klemenčiča. Za namestnika predsednika Komisije je Türk imenoval Jožeta Končana in Roka Praprotnika. Sedanjemu predsedniku komisije Dragu Kosu se mandat izteče konec septembra. Klemenčič je imenovan za dobo šestih let, namestnika predsednika pa za dobo petih let, na svoje funkcije pa so lahko imenovani dvakrat zapored. Praprotnika smo vprašali, kako gleda na imenovanje na mesto namestnika predsednka protikorupcijske komisije:



Pred jutrišnjim zasedanjem Odbora Državnega zbora za delo, družino socialne zadeve in invalide, kjer bo ta obravnaval predlog Zakona o malem delu, pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pozivajo, da naj pri obravnavi predloga prevlada glas razuma in ne glas kapitala, saj je predlog zakona po njihovem mnenju izjemno škodljiv. Zakaj je sam zakon za sindikate škodljiv, nam je povedal Goran Lukič, svetovalec za socialno področje, zaposlovanje in migracije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije:



Zaradi predloga zakona so pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije začeli z akcijo Gledamo vas. Kaj stoji za to akcijo, ponovno Lukič:



Samoorganizirana skupina Iz-hod, ki si prizadeva pospešiti dezinstitucionalizacijo in izhod iz ustanov zaprtega in odprtega tipa, kot so psihiatrične bolnišnice, posebni socialnovarnostni zavodi in podobne, ter njihovo preoblikovanje v skupnostne oblike podpore, je med 18. julijem in 24. avgustom organizirala pohod po slovenskih ustanovah. Na pohodu se jim je pridružilo 11 stanovalcev posebnih zavodov in prehodnih stanovanjskih skupnosti. Poslušajmo Matjaža Ovna iz skupine Iz-hod, ki nam je povedal, od kod prihajajo stanovalci, ki so zapustili ustanove:



Skupina Iz-hod v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, centri za socialno delo in zavodi pripravlja rešitve za ljudi, ki si ne želijo več bivati v ustanovah različnih tipov. Oven nam je predstavil, na kakšen način poteka oskrba:



OFF so pripravili Luka, Potočan in Petar.