Na torkovi novinarski konferenci zavoda Projekt Atol predstavljen dogodek Spektr!, med drugim označen kot edinstven večmedijski performans, je zato posebnega pomena za slovensko intermedijsko in konceptualno umetniško področje. Spektralni performans, kot bi lahko imenovali večmedijski dogodek, ki ga ta petek v Kinu Šiška napovedujejo tudi kot večer ekstremne elektronike, zavod Projekt Atol prvič predstavlja v Sloveniji.
Uporaba taktičnih medijev v slovenski umetnosti ni preveč pogost pojav. Na torkovi novinarski konferenci zavoda Projekt Atol predstavljen dogodek Spektr!, med drugim označen kot edinstven večmedijski performans, je zato posebnega pomena za slovensko intermedijsko in konceptualno umetniško področje. Spektralni performans, kot bi lahko imenovali večmedijski dogodek, ki ga ta petek v Kinu Šiška napovedujejo tudi kot večer ekstremne elektronike, zavod Projekt Atol prvič predstavlja v Sloveniji.
Marko Peljhan si je z mednarodno ekipo projekt Spektr! zamislil kot del serije dogodkov, ki se je začela že leta 1997. Vključuje več prepoznavnih podprojektov v produkciji zavoda Projekt Atol, med drugim tudi Solar in Signal-Sever!. Začetek serije zaznamuje razstava documenta X v Kasslu, kjer so MX, Alva Noto, Komett in Byetone zasnovali prvo v nizu načrtovanih situacij, projekt Wardenclyffe. Prva verzija projekta Spektr! je bila predstavljena leta 2007 na linškem festivalu Ars Electronica. Potem je odisejada trajala še tri leta in od Newcastla, Singapurja in Berlina je pot skupino umetnikov pripeljala do slovenske različice, ki je omejena predvsem na elektromagnetni spekter.
Poleg Marka Peljhana pri projektu Spektr! sodelujejo njegovi dolgoletni sodelavci Brian Springer, Matthew Biederman in Aljoša Abrahamsberg ter posebna sodelavca elektronik Konrad Becker in skrivnostni gost z nadimkom Ozvezdje Telstarja. Struktura projekta je konceptualno povezana z ameriškim patentom številka 2,292,387. Koncept za tajni komunikacijski sistem sta leta 1941 objavila avantgardni skladatelj George Antheil in ameriška igralka avstrijskega rodu Hedy Lamarr ter ga leto zatem patentirala. Dokument predstavlja konverzijo med civilno in vojaško uporabo tehnoloških rešitev in po njem so avtorji prevzeli metode tajnih služb, ki jih uporabljajo v projektu.
Marko Peljhan je med osrednje cilje projekta Spektr! določil demistificiranje metod tajnih služb z njihovo uporabo v umetniške namene. Brian Springer, eden redkih satelitskih hekerjev, se ukvarja z orodji novih in starih medijev. Za umetniško raziskovanje je zanj plodna predvsem zmeda zaradi pojavljanja novih medijev, saj se za nove rabe praviloma posega po prevajanju starih pravnih pravil. Preoblikovanje stare zakonodaje s področja telekomunikacij za regulacijo digitalne tehnologije in sodobnih komunikacijskih sistemov je problematično in pogosto neustrezno, saj na primer pravila rabe telefona določajo, kako lahko oblikujemo in posredujemo digitalno sliko.
Projekt Spektr! določa mešanje umetniških zvrsti, kar privlači Matthewa Biedermana, programerja, ki je delal s pionirji tehnološke umetnosti Jimom Campbelom, Michaelom Nymarkom in Rafaelom Lozanom Hemmerjem, s Peljhanom pa sodeluje tudi pri zahtevnem projektu Arctic Perspective Initiative. Prav dejstvo, da ni povsem jasno, ali pri projektu Spektr! gre za glasbeni dogodek, gledališki performans ali za manipulacijo zvoka in slike, omogoča Biedermanu ustvarjanje novih prostorov v umetnosti.
Peljhan s stalnim kreativnim sodelavcem Aljošo Abrahamsbergom, sicer avtorjem televizijskih oddaj o sodobni umetnosti, skrbi predvsem za zvočne in vizualne arhive. Gradivo je bilo nabrano v 15 letih s prestrezanjem satelitskih signalov, obenem pa bodo arhivske posnetke dopolnjevali z metodo kartiranja 88 frekvenc in vizualizirali njihove izvore v realnem času. Peljhan opozarja, da pri projektu Spektr! ne prestrezajo le elektromagnetno valovanje, od visokofrekvančnih oddajnikov do mobilne telefonije in satelitov, temveč v ujetih odlomkih lahko komunicirajo tudi čustveno dogajanje iz naključnega pogovora zaljubljencev ali strateško satelitsko sliko Evrope.
V sklopu programa jesensko-zimske sezone, ki jo ta petek v Kinu Šiška odpira dogodek Spektr!, zavod Projekt Atol napoveduje obsežen paket raznolikih umetniških dogodkov. Konec septembra v Kinu Šiška in Slovenski kinoteki pripravljajo prvo celovito retrospektivo filmov režiserke Eme Kugler. V tem mesecu se z Open Space konferenco v okviru razstave Arctic Perspective Initiative v Dortmundu začenja tudi niz Peljhanovih mednarodnih gostovanj in razstavnih predstavitev v tujini ter drugih glasbenih in umetniških dogodkov, ki se nadaljuje vse do konca leta, od novih izdaj založbe rx:tx do odprtokodne knjige umetnika Žige Kariža Izgubljeni raj. Sezono bo v decembru zaključila zvočna izdaja omenjene založbe, zgoščenka Crying Games Irene Tomažin.
Odpoved: V nove in stare svetove zavoda Projekt Atol je pogledala Saška.
Komentarji
komentiraj >>