Društvo Kapa je v sodelovanju s Kino Šiška gostilo pank legendo Jella Biafro z zasedbo the Guantanamo School of Medicine. Na svoji turneji je zasedba dodala še sprva nenačrtovan ljubljanski nastop, s čimer so zaključili tokratno turnejsko nastopanje. Pred tem so prvič v Sloveniji nastopali na Šklab festu v Trbovljah, zamudniki pa smo dobili še eno priložnost ujeti legendarnega frontmana Jella Biafro. (v celoti!)
JELLO BIAFRA AND THE GUANTANAMO SCHOOL OF MEDICINE, 8.9.2010; Kino Šiška, Ljubljana
*Društvo Kapa je v sodelovanju s Kino Šiška gostilo pank legendo Jella Biafro z zasedbo the Guantanamo School of Medicine. Na svoji turneji je zasedba dodala še sprva nenačrtovan ljubljanski nastop, s čimer so zaključili tokratno turnejsko nastopanje. Pred tem so prvič v Sloveniji nastopali na Šklab festu v Trbovljah, zamudniki pa smo dobili še eno priložnost ujeti legendarnega frontmana Jella Biafro.
Kot predskupina so nastopili koncertni publiki dokaj neznani ljubljanski Joko Ono. Skupino sestavljajo člani poznanih Intimn Frizurn, ki se s tokratno zasedbo podajajo v čiste drugačne glasbene vode kot njihova prvotna zasedba. Strogo so namreč zakoličeni v preprosto pank formo, naslanjajoč se na hitrost in robustnost treh akordov. No, kljub temu skupina ni brez presenečenj, saj njihova vokalistka ponuja močan, hrupen in brezkompromisen vokal. Kljub preprosti formi zasedba v svojem kratkem nastopu ponudi energičnost in trdnost ter malo pankerske provokacije s prižgano cigareto na odru Kina Šiške. Čeprav skupina dokaj suvereno izpelje svoj nastop, bi težko rekli, da ponudi neke glasbene presežke. Joko Ono ponudijo hitrost in dokaj kompakten zvok, a je na njihovem nastopu manjkala tista dodana vrednost, ki se jo pridobi skozi odmik od ustaljenih glasbenih vzorcev. Glede na to, da so člani navezani na prej omenjeno zasedbo Intimn Frizurn, jim slednje naj ne bi predstavljalo prevelikega problema. Res pa je, da so zacementirani v strogo pank formo in se zato ti odmiki pojavljajo v bistveno manjši meri. Manj je več, a le če znaš to izkoristiti. Dodatno nastopanje po koncertnih odrih lahko še bistveno pripomore k močnejši izraznosti zasedbe Joko Ono.
Izraznost pa ni nikoli povzročala težav Jellu Biafri, ki v pesmi vpleta družbeno kritičen pogled na svet. Ali je publika prišla na koncert, da bi slišala ploščo z naslovom Audacity of Hype, videla Jello Baifro ali da bi slišala pesmi legendarnih Dead Kennedys? Kar koli so bili razlogi, obiskovalci smo dobili zmes vsega trojega. Pričakovano je večji kos nastopa zavzemala predstavitev aktualne plošče, ki se napaja z ironičnim pogledom na pokvarjenost današnjih časov. Globalizacija, človekove pravice, prevlada korporacij, potrošništvo ter krščanski blazneži je tematika zadnje plošče z naslovom Audacity of Hype. Temu primerno je pred izvedbo določene pesmi Jello Biafra najprej ponudil kratek govor o določeni tematiki, s čimer se je avtomatično vzpostavila povezava med publiko in odrom. Med nastopom je Jello Biafra nadaljeval v svoji značilni mimiki in tako še bolj podkrepil sporočilnost svojih pesmi. Čeprav je Jello Biafra pritegne največ pozornosti, so člani zasedbe ponujali čvrsto zvočno podlago, ki se je nadaljevala tudi ob omenjenih uvodnih govorih. V drugih primerih pa so energično nadaljevali iz pesmi v pesem. Tako se je ustvarila sproščena dinamika, ki se je počasi nadgrajevala tekom koncerta.
Čeprav je vidno, da ima zasedba dodelane nekatere odrske štose, z njimi niso delovali rutinirano. Zmes nenarejene humornosti, preganjanja publike iz odra ter doživeto podajanje pesmi ponudijo razgiban nastop v vsej svoji pristnosti, ki se dodatno razživi ob redkih, a skrbno odmerjenih pesmi iz obdobja Dead Kennedys.
Res je, da je zvočno nastop izpadel prepričljivo, a se vseeno ne morem odreči občutku, da sem pričakoval za malenkost več. Predvsem v smislu drezanj kitar ene ob drugo bi lahko skupina ponudila za odtenek močnejšo in drznejšo izraznost. Skupina sicer deluje na odru sproščeno ter uigrano, a nekih momentov, ko bi me prepognilo v kolenih in izstrelilo v zrak pač nisem doživel. Ne gre pa tukaj dlakocepiti, saj so Jello Biafra and the Guantanamo School of Medicine ponudili nastop, katerega zvok je bil zadosti nasičen, hiter in razgiban obenem.
V več kot uri in pol dolgem nastopu je Jello Biafra pokazal, da je lahko glasbenik kljub dolgi prisotnosti na glasbeni sceni še vedno aktualen in prepričljiv. On je pač človek, ki trdno stoji za svojimi ideali in ob katerem publika ne more ostati ravnodušna. Njegove pesmi iz časa Dead Kennedys so aktualne še danes, saj ni šel svet nič na bolje. Kar pa ne pomeni, da se posameznik temu ne more upreti. Predvsem pa, tako kot je zaključil ljubljanski nastop, ne sme odnehati.
Pripravil Peter Recer
Pripravil Peter Recer
Komentarji
komentiraj >>