Ob sedanji javni razpravi o osnutku novega medijskega zakona, ki bo trajala še do 20. septembra, je na medijski sceni ponovno vzniknila ideja o oblikovanju medijske zbornice. Tovrstni predlogi imajo sicer že dolgo zgodovino, po mnenju nekaterih medijskih strokovnjakov debate o tem potekajo že vsaj dvajset let, prav toliko pa so stari tudi pomisleki in strahovi o možnih zlorabah takšnega projekta.

Zadnji predlog za oblikovanje medijske zbornice je Sindikat novinarjev Slovenije že sredi julija poslal delovni skupini za pripravo medijskega zakona, vendar pa ga ta v osnutek zakona ni vključila, saj naj bi bila prej potrebna javna razprava, če je za takšno zbornico sploh interes. Ministrica za kulturo Majda Širca je ob predstavitvi osnutka zakona konec julija dejala, da predloga v sam osnutek zakona niso vključili, ker obstajajo dileme, ali oblikovati medijsko ali novinarsko zbornico. Vseeno pa je ministrica priznala, da ima pomisleke o tem, ali kakršno koli zbornico sploh ustanavljati, saj o tem ni enotnega soglasja novinarjev, umetne tvorbe pa po njenem mnenju nimajo možnosti za uspeh.

Od vladne predstavitve osnutka zakona o medijih pa do tega ponedeljka, ko je Mitja Meršol, predstavnik Mednarodnega medijskega centra IMC, skupaj s Sindikati novinarjev Slovenije, organiziral javno tribuno na temo zagotavljanja kakovostnega novinarstva in medijev, se o medijski zbornici ni govorilo veliko. Na ponedeljkovi razpravi pa je Iztok Jurančič, predsednik omenjenega sindikata, obžaloval, da predlog o tem institutu ni bil vključen v začetno različico zakona in tudi javno predstavil svojo zamisel. Le ta pa mnoge ni prepričala in nekateri so celo izrazili striktno nasprotovanje, vsaj takšni obliki, kot jo je predstavil Jurančič. Da bi, če sploh, neka različica zbornice vendarle postala del zakonskega predpisa, sicer še ni prepozno, časa za uskladitev mnenj in oddajo predloga imajo namreč do 20. septembra. Prisluhnimo torej najprej Jurančiču:



Direktor Direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar, je povedal, zakaj predloga o oblikovanju medijske zbornice niso vključili v osnutek zakona ob predstavitvi konec julija:



Predlog novinarskega sindikata spremljajo očitki o konfliktu interesov, saj naj bi bila zbornica sestavljena iz preveč raznolikega spektra subjektov. Jurančič v imenu sindikata odgovarja, da so se ravno zaradi prešibkega prostora odločili za medijsko zbornico in ne novinarsko, tako da ne bi imeli le novinarji lastne organizacije. Poleg tega pa zbornica predstavlja okvir, v katerem bi se konflikte reševalo, torej nek prostor arbitraže, kar bi bila ena njenih glavnih nalog. Skrbela pa bi tudi za izobraževanje in izdajanje potrdil o poklicni usposobljenosti novinarjev ter za izvajanje nekaterih javnih pooblastil, ki jih zdaj izvaja ministrstvo za kulturo. To sicer podpira oblikovanje zbornice:



Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž meni, da gre za privid, da bo nekje neko društvo, sindikat ali zbornica opravljala delo namesto novinarjev. Ni zbornice, ki bo rešila novinarstvo pred tem, da zaposluje zanič novinarje, da so uredniki nekvalitetni, novinarji pa ob tem molčijo. Repovž razume novinarski sindikat, saj naj bi ta tako lažje uveljavljal kolektivno pogodbo in prav v tem smislu oblikovanje medijske zbornice tudi podpira:



Združenje novinarjev in publicistov pa predlog za ustanovitev medijske zbornice ostro zavrača. Predlagana obvezna včlanitev vanjo bi bila namreč po njihovem mnenju v nasprotju s temeljno ustavno pravico do svobode združevanja. Več o samem problemu oblikovanja tovrstne zbornice je povedal predsednik združenja Igor Kršinar:



Jurančič idejo o obveznem članstvu brani z javnim interesom:



Medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin je prepričana, da je ideja medijske zbornice v bistvu povezana z dilemo, ali pustiti državi, da vse ureja, čeprav ta včasih postopa zelo nerodno, ali pa v novinarskem poklicu že obstaja tako visoka zavest, da je potrebno stvari nadgraditi. Bašić Hrvatin pravi, da je potrebno stopiti naprej in medijski prostor urediti, postavlja pa se vprašanje, kako in ali ravno z medijsko zbornico?



Bašić Hrvatinova se torej o oblikovanju medijske zbornice ni opredelila enoznačno, poudarila pa je, da ideja še ni vključena niti v besedilo osnutka zakona in ministrstvo zato ne namerava implicirati vanj ničesar, dokler ne bo soglasja med samimi novinarji:



Medijska zbornica naj bi podeljevala tudi licence, vendar Jurančič pojasnjuje, da gre za potrdila o poklicni usposobljenosti novinarjev, ki naj bi predstavljala neko dodano vrednost, ni pa nujno, da si posameznik tovrstno potrdilo pridobi. Ali bi zbornica torej, podobno kot recimo zdravniška in odvetniška zbornica, odločala o tem, kdo lahko opravlja delo novinarja?



Kršinar ostro zavrača idejo licence oziroma potrdila o poklicni usposobljenosti, pri tem pa zavrača analogije med novinarstvom in nekaterimi drugimi profesijami:



Nasprotnega mnenja pa so na ministrstvu, ki podeljevanje licence novinarjem podpirajo, ponovno Vojko Stopar:



Kakšno pa je Repovževo mnenje:



Medijska zbornica naj bi bila torej predvsem alternativa kolektivni pogodbi, ki je enostavno ni mogoče doseči, je mnenja Repovž:



O tem, da kolektivne pogodbe ni mogoče doseči, se z Repovžem
strinja tudi Bašić Hrvatin:



Kultivator lahko končamo z ugotovitvijo, da gre pri zadnjem predlogu o medijski zbornici za sicer dobrodošlo predramitev zatohle domačijske medijske scene, vendar pa ni pričakovati, da bi predlog, vsaj v takšni obliki, lahko dolgoročno rešil vse težave. Bolj kot na kaj drugega predlog in diskusija ob njem kažeta na nemoč novinarjev pri prevpraševanju svoje vloge in položaja v aktualni podalpski družbi.

Medijsko zbornico sta kultivirala Jerneja in Gregor, pomagala sta Erik in Tadej.