Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
FRECCE TRICOLORI OFF (2693 bralcev)
Ponedeljek, 13. 9. 2010
Urh



...turški volivci so podprli ustavne spremembe...
...Izrael namerava po izteku moratorija graditi nova judovska naselja na Zahodnem bregu...
...Svetovna zdravstvena organizacija svari Latvijo pred nadaljnjim varčevanjem v zdravstvu...
...v Gvineji spopadi pred drugim krogom predsedniških volitev...
...sindikat kovinske in elektroindustrije podaja izjavo ob prvi obletnici upora delavcev v Gorenju...


NAPOVEDNIK

V mestecu Rivolto pri Vidmu je potekala 50. obletnica znane italijanske letalske skupine Frecce tricolori, na kateri se je zbrala velika množica. Več o akrobacijah, ki so jih tam sestavljale različne letalske skupine, in visokih gostih na prireditvi nam bo povedal sodelavec Radia Študent Boštjan Vrhovšek – Botz, ki se je na prireditvi nahajal kot akreditiran novinar:



Berete akrobatski OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Turški volivci so po skoraj vseh preštetih glasovih na referendumu z 58-odstotno večino podprli predlagane ustavne spremembe s strani vlade Recepa Erdogana. Referenduma o spremembah, s katerimi so zmanjšali pristojnosti najvišjih sodnih organov in vojske, se je udeležilo 77 odstotkov volilnih upravičencev. Višja sodišča in vojska, ki ščitijo sekularnost države, Erdoganovo vlado obtožujejo, da se želi polastiti oblasti nad sodnim sistemom, s čimer bi po njihovem lahko prišlo do islamističnega udara. Prejšnja ustava je bila spisana leta 1982, dve leti po vojaškem udaru. 26 amandmajev k stari ustavi med drugim vsebuje določila, da se bo lahko vojaškemu osebju sodilo na civilnih sodiščih, določila za večjo enakopravnost spolov in odpoved prepovedi politično motiviranih stavk. Reforme turške ustave sta pozdravili Evropska unija in Združene države Amerike, med drugim pa naj bi se po besedah Evropske komisije Ankara s tem približala Uniji.

Izrael je kljub ponovnemu začetku pogajanj s palestinskimi oblastmi, pri katerih ni vključeno gibanje Hamas, ki nadzoruje Gazo, potrdil gradnjo novih judovskih naselij na Zahodnem bregu po izteku moratorija konec septembra. Tako načrtujejo gradnjo 13.000 novih stanovanj, teče pa tudi postopek za odobritev gradnje za še okoli 25.000 stanovanj. Palestinska stran opozarja, da bodo takšne poteze Tel Aviva spodkopale mirovna pogajanja, medtem ko je predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama prejšnji teden v Washingtonu izraelskega premiera Benjamina Natanjahuja pozval, naj moratorij podaljša. Širjenje judovskih naselij na področju Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalema je po mnenju palestinskih pogajalcev največja ovira za vzpostavitev delujoče palestinske države.

Svetovna zdravstvena organizacija je na latvijskega premiera Valdisa Dombrovskisa naslovila pismo, v katerem ga opozarja pred nevarnostmi nadaljnjega varčevanja v zdravstvenem sistemu njegove države. Takšni ukrepi naj bi imeli resne posledice na zdravje prebivalstva, vodja urada organizacije za Evropo Zsuszanna Jakab pa opozarja, da so bila latvijska proračunska sredstva za zdravstveni sistem že pred gospodarsko krizo med najnižjimi v Evropi. Riga se je sicer morala v luči kreditnih pogojev obvezati k obsežnim varčevalnim ukrepom, ki jih je v zameno za posojila postavil Mednarodni denarni sklad. Tako so zaprli polovico bolnišnic in ukinili veliko javnih delovnih mest.

Severnokorejska komunistična partija je zaradi ponovnih težav z zdravjem voditelja države Kim Jong Ila preložila za začetek septembra načrtovano zasedanje. Zdravstveno stanje Kim Jong Ila naj bi se ponovno poslabšalo po nedavnem petdnevnem obisku na severovzhodu Kitajske. Natančen datum partijskega zasedanja, najpomembnejšega v zadnjih 30-ih letih, sicer še ni znan, po napovedih pa bodo na zasedanju za novega voditelja države določili Kimovega najmlajšega sina, Kim Jong Una.

Brazilske oblasti so osvobodile 95 delavcev na kmetijah v dveh južno-vzhodnih zveznih državah, ki so bili v suženjskem razmerju. Delavci niso bili prijavljeni in niso imeli čiste pitne vode ter varnostne opreme. Brazilska vlada je sicer leta 2002 lansirala plan za odpravo suženjstva. Joao Pedro Stedile, najvišji uradnik gibanja Delavcev brez zemlje pa je dejal, da je bilo leta 2008 osvobojenih 5.266 delavcev, ki so delali v suženjskih pogojih.

V Gvineji je teden pred drugim krogom predsedniških volitev prišlo do spopadov med privrženci dveh preostalih kandidatov Cellouo Daleina Diallo in vodjo opozicije Alpho Condejem. Ena oseba je bila ubita, več deset pa ranjenih. Do nasilja je prišlo med tem, ko sta imela oba kandidata politične shode v prestolnici Conakry. Volilna komisija bo odločila, če bo volitve možno izpeljati ta konec tedna, medtem pa je eden od vladnih ministrov že napovedal, da naj bi bile izpeljane po napovedanem datumu. Sicer je v tej državi leta 2008 po smrti takratnega predsednika Lansane Condeja oblast prevzela vojska. V prvem krogu predsedniških volitev je Dialla dobil 44 odstotkov, Alpha Conde pa 18.

Sindikat kovinske in elektroindustrije je leto dni po uporu delavcev v Gorenju predstavil poglede na trenutno dogajanje v tem šaleškem podjetju in izboljševanje razmer v lastni stroki po gospodarski krizi. Govorili smo s predsednico omenjenega sindikata Lidijo Jerkič:



Kako pa Jerkičeva gleda na odprta področja delovno-pravne zakonodaje?



Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je predstavila trenutni položaj mladih pri nas na področju zaposlovanja. O tem nam bo več povedal Goran Lukič, samostojni svetovalec Zveze za socialno področje, zaposlovanje in migrante:



Državni svetniki bodo na pobudo Draga Ščernjaviča iz sindikata državnih organov Slovenije na izredni seji odločali o vložitvi veta na spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerimi je državni zbor prejšnji teden omogočil zamrznitev plač javnim uslužbencem. Po mnenju Ščernjaviča in sopodpisnikov pobude za odložilni veto na zakon spremembe predstavljajo negativen odnos vlade do socialnega dialoga in socialnih partnerjev. Vodja skupine 22-ih sindikatov javnega sektorja Janez Posedi pa je napovedal zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Za začetek postopka morajo sindikati zbrati in oddati 2.500 podpisov, kar naj bi po Posedijevih besedah storili danes.



Komentarji
komentiraj >>