Ponedeljkov univerzitetni info blok pripravlja Lucija G.
Študentski dom FDV se ruši! Z rušenjem stolpiča bi naj končali do 20. oktobra. Odstranitev pa bo državo stala zajetnih 123,7 milijona tolarjev. Omenjeni študentski dom nad Fakulteto za družbene vede, ki je bil zgrajen leta 1962, so zaradi potresne nevarnosti izpraznili pred dvema letoma.
JINGLE MD/ (ČE BO PRAVOČASNO DOSTAVLJEN!!!)
Vlada je v sredo prejela SMS sporočilo, namreč zahtevo stranke mladih, naj se loti reševanja najbolj perečih problemov na področju terciarnega izobraževanja. Na novinarski konferenci so izpostavili predvsem stanovanjsko problematiko študentov. SMS- ovce zanima, ali je vlada na podlagi poleti sprejetega zakona o dodatni koncesijski dajatvi za študentsko delo ter zakona o poroštvu države za kredite univerz in Študentske organizacije Slovenije že zagotovila sredstva za proračunski sklad, s katerim bi se ta sredstva res namensko porazdelila.
Poleg zahteve po reševanju problematike študentskega bivanja so v SMS postavili tudi zahteve, da se vlada odpove vsakršni uvedbi šolnin, vpisnin ali predpisanim simbolnim prispevkom ter da bo ohranila segmente socialne varnosti študentov, kot so neobdavčeno študentsko delo in dohodninske olajšave ter oprostitve za študente in dijake, neobdavčene štipendije ter otroški dodatki, vsaj na sedanji ravni.
Že prejšnji teden smo spregovorili o Fundaciji Solidarnostni sklad ŠOUM, ki jo je v začetku leta 2001 ustanovila Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Le-ta je v prejšnjem tednu izdala razpis, na podlagi katerega bo fundacija pomoč ppdelila 120 študentom, od katerih jih bo polovica prejela pomoč pri plačilu bivanja v študentskem domu, polovica pa v obliki plačila bonov za subvencionirano študentsko prehrano.
Znani pa so tudi že rezultati Javnega razpisa za sofinanciranje podiplomskega študija v tem študijskem letu. Razpis za sofinanciranje podiplomskega študija je bil letos objavljen že šestič zapored. Prijavo na razpis je v predpisanem roku poslalo več kot 18 fakultet Univerze v Ljubljani, 6 fakultet Univerze v Mariboru in 2 samostojna visokošolska zavoda. Iz sredstev, ki so na voljo, bo sofinanciranih skupaj več kot 4.000 študentov, od tega največ študentov 1. letnika podiplomskega študija.
V sredo je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca “Slovenija in skupni evropski cilji na področju izobraževanja in usposabljanja”. Udeleženci so razpravljali o kakovosti izobraževanja, njegovi dostopnosti ter o možnostih odpiranja sistemov izobraževanja. Svoje poglede na uresničevanje lizbonske strategije je med drugim predstavil vodja delegacije Evropske komisije v Ljubljani Erwan Fouere, ki je poudaril, da se bodo morali evropski sistemi izobraževanja prilagoditi na številne - predvsem demografske – spremembe.
V Varni v Bolgariji pa je te dni potekala konferenca o vlogi držav jugovzhodne Evrope v evropskih procesih, “(How) we see Balkans and the Black sea”. Konferenco je organizirala sofijska podružnica največjega združenja evropskih študentov in mladih diplomantov različnih fakultet, AEGEE, na njej pa je sodelovalo kakih 30 predstavnikov držav jugovzhodne Evrope, med drugim tudi predsednik Študentske organizacije Slovenije, Darko Krajnc. Osrednja tema konference je vloga in položaj držav jugovzhodne Evrope v luči evropskih integracijskih procesov, zadnji dan konference pa je bil namenjen pogovoru o možnostih sodelovanja in povezovanja balkanskih ter črnomorskih držav.
Minister Gaber pa se je medtem sestal s črnogorskim kolegom. S črnogorskim ministrom za šolstvo in znanost, Slobodanom Backovičem sta se pogovarjala o izmenjavi izkušenj pri spreminjanju šolskih sistemov ter o sodelovanju v okviru Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo.
Slovenija že od leta 1999 sodeluje kot država donatorka v Paktu stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. V tem okviru potekajo številne dejavnosti in projekti. Gre predvsem za dejavnosti, kot so strokovne konference, seminarji, študijski obiski, širjenje informacij prek virtualne mreže za sodelovanje v izobraževanju v jugovzhodni Evropi, štipendiranje študentov na slovenskih visokošolskih zavodih in podobno. V te aktivnosti je bila od vsega začetka vključena tudi Črna gora. Novembra 2002 je bil podpisan izvedbeni program, ki opredeljuje cilje in pogoje sodelovanja, med drugim tudi recipročno dodeljevanje štipendij.
“Gonilna sila gospodarskega in izobraževalnega ter raziskovalnega razvoja je konkurenca. Zato je bila ustanovitev tretje slovenske univerze, univerze na Primorskem, pomemben nacionalni projekt”, je na petkovi slavnostni seji sveta zaupnikov UP povedala ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. Z namenom, da v naslednjih petih letih na Primorskem nastane center znanja, ki bo v podporo gospodarski ponudbi in družbenemu ugledu doma in v svetu, so nekatere obalne delniške družbe meseca aprila pristopile k podpisu sporazuma. Z njim so se zavezale, da bodo s sponzorskimi pogodbami in neposrednim vključevanjem univerze v gospodarske projekte finančno podprle razvoj UP. Predstavniki omenjenih gospodarskih družb in lokalnih skupnosti so združeni v svetu zaupnikov.
Svet zaupnikov bo med drugim spodbujal sodelovanje med univerzo in gospodarstvom. Člani sveta se bodo z univerzo dogovarjali tudi o izhodiščih štipendijske politike in sodelovali v notranji evalvaciji dela univerze.
Ta teden pa je Teden vseživljenjskega učenja, ki bo v organizaciji Andragoškega centra potekal vse do nedelje. Ena izmed osrednjih prireditev TVU bo 7. andragoški kolokvij, ki bo 17. in 18. oktobra potekal pod naslovom Sodobni vidiki učenja in motivacije odraslih. Teden vseživljenjskega učenja bo letos potekal v znamenju evropskega leta invalidov, obsežnejšega sodelovanja z republiškim zavodom za zaposlovanje, Turistično zvezo Slovenije, Zvezo tabornikov Slovenije in prireditvijo Študentska arena, ki prav tako potekala v tem tednu, od jutri do četrtka na Gospodarskem razstavišču.
Na Radiu Študent smo že v sredo spregovorili o problematiki Mesta Ljubljane, ki ne mara več umetniških akademij in jih želi izriniti na obrobje, naslednji dan pa so dekani vseh treh umetniških akademij za Radio Slovenija ponovili stališče, da akademije iz več razlogov nujno sodijo v prestolnico. Morebitna selitev iz mesta bi pomenila izgon, je menil Mihelčič in obenem poudaril, da odgovornost za to, da akademije ostanejo v Ljubljani, nosijo tako mesto kot tudi država in univerza.
Upravni odbor ljubljanske univerze je mestni občini Ljubljana postavil vprašanje, kje namerava najti ustrezne prostore oziroma lokacijo za vse tri akademije. Zaenkrat se najbolj na glas govori o zemljišču nekdanjih mestnih klavnic ob Mesarski cesti v Ljubljani.
Ali bo za to, da bi akademije ostale v mestu, dovolj besedni boj ali bo potrebno tudi mesarsko klanje, tega še ne vemo.
Iz povsem zanesljivih virov vam lahko povemo le to, da je današnje informacije izbrskala Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>