To sredo, 15. septembra, se je iztekel rok za oddajo kandidatur za letošnje lokalne volitve. 10. oktobra se bo tako za županska mesta v desetih mestnih občinah skupno potegovalo 70, v vseh 208 občinah pa 774 županskih kandidatov. Poleg županov bodo volivci izbirali tudi člane občinskih svetov. Število prijav kandidatov za svetnike še ni znano, saj še vedno poteka njihovo evidentiranje.

Lokalne volitve potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu, ki je bil z zakonom o sistemu lokalne samouprave sprejet ob osamosvojitvi. Od takrat se je število občin povečalo za trikrat. Zaradi ustanovitve dodatnih občin Ankaran in Mirna pa letos lokalnih volitev ne bomo imeli v Mestni občini Koper in občini Trebnje. Ustavno sodišče je namreč sklenilo začasno zadržati izvajanje akta o razpisu lokalnih volitev, medtem ko teče postopek za oceno ustavnosti zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij.

Največje zanimanje za nošenje županske verige je v Mestni občini Ljubljana, kjer bi rado županovalo kar 13 kandidatov. V povprečju po vsej državi kandidira 3,7 kandidata na župansko mesto. Sledeč številkam je letošnje zanimanje za aktivno participacijo na lokalnih volitvah najmanjše v zgodovini. V kar 23 občinah namreč na županskih volitvah nastopa samo en kandidat. Trend upadanja zanimanja beleži tudi občina Velenje, kjer se bosta za župana potegovala dva pretendenta. Zdajšnjega župana Srečka Meha, ki svoje kandidature letos ne bo podaljševal, smo vprašali, zakaj je temu tako:



Skozi zgodovino lokalnih volitev je bilo med izvoljenimi župani največ neodvisnih kandidatov. Ti morajo za oddajo kandidature zbrati najmanj 1 odstotek podpisov od števila volivcev v upravni enoti. O večanju števila neodvisnih kandidatov je spregovoril profesor socialne in politične filozofije na Filozofski fakulteti, Igor Pribac:



Publicist in profesor za socialno in politično psihologijo na Fakulteti za družbene vede Vlado Miheljak dvomi, da so vsi deklarirani neodvisni kandidati tudi zares neodvisni:



Pri marsikaterem kandidatu je v ospredju predvsem medijska prisotnost. Publicista Bernarda Nežmaha smo povprašali, kako gleda na vsakokratno pojavnost kandidatov, ki so že vnaprej obsojeni na neuspeh:



O lokalnih veljakih in njihovem nastopaštvu v predvolilnih šovih je spregovoril tudi Igor Pribac. Po njegovem je ljudska prepoznavnost kandidatov na lokalni ravni pred programom in njihovo strankarsko pripadnostjo:



Neodvisne liste in kandidati, ki se v večjem številu pojavljajo na zadnjih nekaj volitvah, so med drugim tudi posledica želje političnega udejstvovanja nepolitikov. Gospodarski pristop, operativnost in hitro doseganje ciljev ne glede na okoliščine, ki jih promovirajo nekateri med njim, pa so deležni vse večjega odobravanja volivcev. Bolj kot politična spretnost županske kandidate v mestne hiše vodijo menedžerski prijemi in lastnosti dobrega gospodarstvenika. Pribac pri takšnem mišljenju najprej spomni na pomembnost gospodarske plasti lokalne politike.



V nadaljevanju pa opozori na nevarnosti, ki jih takšna paradigma županovanja prinaša.



Specifika lokalne politike kot prevladujoči vidik uspešnosti smatra predvsem infrastrukturni in komunalni razvoj občin. Tako že nekaj časa velja, da je dober župan tisti, ki v mestu postavi čim več novih zgradb, popravi čim več cest in izboljša komunalne storitve. Paradigmo, da na lokalnih volitvah uspejo kandidati, ki imajo v svojem volilnem načrtu predvsem izboljšanje infrastrukture, je komentiral publicist Bernard Nežmah :



Na vprašanje, kdaj se bo trend volivcev obrnil tako, da bodo glasove namenili kandidatom, ki bolj kot nove zgradbe obljubljajo višjo kvaliteto življenja v občini, nam je pomagal odgovoriti velenjski župan v odhodu Srečko Meh:



Vlado Miheljak vidi soodvisnosti med infrastrukturnim razvojem občine in kvaliteto bivanja v njej:



Miheljak hkrati opozarja, da med programi županskih kandidatov pravzaprav ni pravih razlik, pri tem pa njihove obljube nemalokrat presegajo pristojnosti lokalnih oblasti:



Infrastrukturni razvoj največkrat rezultira v občinskem proračunskem primanjkljaju. Največje mestne občine v zadnjih mandatih kar tekmujejo med seboj, katera bo uspela pridelati večji minus. Primat med zadolženimi ima po podatkih statističnega urada s konca prejšnjega leta Mestna občina Ljubljana, katere dolg znaša 750 evrov na prebivalca. Bernard Nežmah svari, da utegne razsipništvo občin pripeljati do grškega scenarija in finančnega kolapsa na lokalni ravni:



Zadolževanje občin, predvsem pa pomanjkanje prave alternative obstoječim lokalnim oblastem, utegne vplivati tudi na volilno udeležbo. Ta je sicer praviloma nižja kot na državnozborskih volitvah, prav tako pa se zaenkrat pojavlja trend upadanja volilne udeležbe na lokalnih volitvah. Bernard Nežmah:



Drugačni politični pristopi vladanja na lokalni ravni in številna udeležba nepolitikov na občinskih volitvah jasno kažejo na razliko med lokalnim in državnim izbiranjem oblasti. Nanjo spomni tudi Igor Pribac, s katerim tudi zaključujemo tokratni Kultivator:



Pred lokalnimi volitvami sta kultivirala Goran in Nika.