OFF NAPOVEDNIK

Vse slabo je za nekaj dobro in vse, kar je grdo, ni nujno slabo. Tako vsaj lahko sodimo po ugotovitvi skupine nemških in avstralskih znanstvenikov, ki pravijo, da lahko svetovno proizvodnjo čokolade rešijo kar krastače. Krastače se namreč prehranjujejo s tako imenovanimi napadalnimi norimi rumenimi mravljami, ki so preplavile nasade kakava v Indoneziji in izpodrinile navadne mravlje, ki kakavove liste ščitijo pred boleznimi.

Indonezijskega ekosistema krastače verjetno ne bodo rešile, bo pa zato povečana produkcija čokolade v ekonomskem ekosistemu in s tem tudi naslada sladkih grehov željnih potrošnikov. Kdo bo reševal svetovno socialno situacijo, pa je drugo vprašanje. Lepo bi bilo, če bi tudi za stiske migrantov, brezposelnih delavcev in ostalih zatiranih obstajale kakšne krastače, vendar žal ni tako. Tako se v naši družbi pojavljajo drugi predstavniki živalskega kraljestva - kateri, vam je pa verjetno jasno in znano.

Berete krastačam in čokoladi prijazen OFF Program Radia Študent!


OFF PROGRAM

Na parlamentarnih volitvah na Švedskem je desnosredisnka koalicija premiera Frederika Reinfeldta sicer zmagala, nima pa več absolutne večine. Tako so dobili 49,3 odstotka glasov in imajo po novem 172 sedežev v 349-sedežnem parlamentu, medtem ko je levosredinska koalicija prejela 43,7 odstotka glasov oziroma 157 sedežev. Presenečenje volitev je skrajna desničarska stranka, imenovana »Švedski demokrati«, ki je dobila 5,7 odstotka glasov oziroma 20 sedežev, kampanjo pa je gradila na do tujcev sovražni politiki.

Reinfeldt, ki bo moral za sestavo vlade iskati koalicijskega partnerja, je dejal, da s skrajno stranko Švedski demokrati ne bo sodeloval, ampak namerava v vlado povabiti opozicijske Zelene. Predstavnica teh, Maria Wetterstrand, se je že odzvala in dejala, da so Zeleni del levosredinske koalicije ter da ta ostaja združena. Reinfeldt pa tudi ni izključil možnosti za oblikovanje vlade z Socialnimi demokrati, največjo opozicijsko stranko.

Kitajska vlada naj bi prekinila politične stike z Japonsko po njeni odločitvi, da bodo v pridržanju še naprej obdržali kitajskega kapitana, obtoženega povzročitve ladijske nesreče v japonskih teritorialnih vodah. Incident se je zgodil sedmega septembra v bližini nenaseljenih otokov Sinkaku ali - kot jih imenujejo Kitajci - Diaouyu, ki so že dolga leta predmet spora med državama. Predstavnik japonskega premiera Noriyuki Shikata o prekinitvi stikov uradno še bil obveščen, je pa izjavil, da morebitno takšno potezo Pekinga obžaluje in pozval k umiritvi razmer. Včeraj so se v nekaterih kitajskih mestih odvijali protesti proti Japonski, še ena od posledic incidenta pa je, da je kar 1000 japonskih študentov odpovedalo planiran obisk festivala Expo.

Aktivisti organizacije Sudan 365 opozarjajo, da priprave na referendum o odcepitvi juga države potekajo prepočasi in da je mednarodna pomoč nujna, v kolikor naj bi se preprečilo ponovno državljansko vojno v državi. Mirovna pogodba iz leta 2005 je formalno končala enaindvajsetletno državljansko vojno med večinskim muslimanskim prebivalstvom severa in manjšinskimi kristjani, ki živijo večinoma na jugu dežele. Po mirovni pogodbi sta bili ustanovljeni tranzicijska vlada enotnosti in avtonomna vlada za južni del države, ki zahteva referendum. Datum referenduma naj bi bil 9. januar 2011, a se zatika pri določitvi morebitne mejne črte, registraciji volivcev in določitvi komisije, ki bo volitve izpeljala.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon se je v New Yorku srečal z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, s katerim se je pogovarjal o iranskem jedrskem programu. Ban Ki Moon je izrazil željo, da bi večstranski pogovori o iranskem jedrskem programu pripeljali do dogovora, ki bi bil sprejemljiv vsem stranem. V sporočilu za javnost, ki ga je izdal urad generalnega sekretarja Združenih narodov, je še zapisano, da je Ban Ki Moon v pogovoru poudaril pomen državljanskih in političnih pravic v Iranu.

Ban Ki Moon sicer v New Yorku gosti dvodnevno konferenco Združenih narodov, posvečeno doseganju tako imenovanih Milenijskih razvojnih ciljev, ki predvidevajo drastično zmanjšanje svetovne revščine, lakote in smrtnosti otrok. Njihov namen je globalni boj proti aidsu, proti neenakosti spolov in zavzemanje za ohranitev okolja. Vse našteto naj bi bilo uresničeno do leta 2015. Na konferenci bo govoril tudi predstavnik organizacije Amnesty International Salil Shelby. Poklicali smo Metko Naglič z Amnesty International Slovenija, ki nam je pojasnila namen in pomanjkljivosti Milenijskih razvojnih ciljev.



Nagličeva je povedala še, kaj bo na newyorškem vrhu Združenih narodov predstavil generalni sekretar Amnesty International Salil Shetty.



Najbolj bran časopis v mehiškem mestu Ciudad Juarez  El Diario de Juarez, je oznanil, da bo zmanjšal poročanje o konfliktih, povezanih z narko karteli. Odločitev so sprejeli po tem, ko je bil ubit že njihov drugi sodelavec v dveh letih. Časopis je objavil uvodnik, v katerem narko kartele odkrito sprašuje, o čem naj sploh piše. Mednarodne novinarske organizacije opozarjajo, da zvezna mehiška vlada naredi premalo za zagotavljanje varnosti novinarjev in poročevalcev. V zadnjih štirih letih je bilo v Mehiki ubitih 22 novinarjev, od tega osem izključno zaradi poročanja o narko kartelih. V preteklih letih so tako mnogi mehiški mediji prenehali s poročanjem o dejavnostih narko kartelov, zdaj pa se jim pridružuje tudi El Diario Juarez.

Na vzhodu Tadžikistana so islamistični militantneži v nedeljo iz zasede napadli konvoj vojske in ubili 23 vojakov, ki bi morali zamenjati stražarje na cestnih zaporah blizu meje z Afganistanom. Te so bile postavljene po tem, ko je prejšnji mesec iz zapora ušlo 25 zapornikov, domnevno militantnežev, od katerih jih je 18 še vedno na prostosti. Predstavnik obrambnega ministra Faridun Mahmadalijev je za napad obtožil nekdanjega opozicijskega poveljnika Mula Abdula, napadalci pa naj bi prišli tudi iz Afganistana, Pakistana in Čečenije. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Tadžikistanu bila državljanska vojna med vlado, podprto s strani Rusije, in islamistično opozicijo.

V Bagdadu je prišlo do dveh skoraj hkratnih eksplozij, v katerih je umrlo najmanj 23 ljudi, več kot sto pa jih je ranjenih. Do eksplozij je prišlo na severu in zahodu mesta. Nasilje v Iraku je v zadnjih mesecih poraslo, tarči večine napadov pa sta vojska in policija. Porast nasilja sledi volitvam v marcu, ki niso pripeljale do jasnega zmagovalca in so proizvedle le še več nejasnosti, še vedno pa ni dogovora o novi vladi.

V indijski, pretežno muslimanski del Kašmirja je na dvodnevni obisk prispela delegacija vladnih odposlancev, ki bodo skušali končati več mesecev trajajočo vstajo v regiji. Delegacijo vodi indijski minister za notranje zadeve Palaniappan Chidambaram. Protiindijsko razpoloženje v Kašmirju je močno. Samo od junija je bilo v spopadih med vojsko in protestniki ubitih preko sto muslimanov. Več tisoč protestnikov zahteva predvsem neodvisnost od Indije. V Kašmirju velja policijska ura, ki pa jo protestniki vztrajno kršijo. Srečanje z indijskimi odposlanci bodo predstavniki separatističnih organizacij bojkotirali, zaradi česar bo obisk bržkone brezploden.

Sindikat vojakov Slovenije predsednika države Danila Tűrka kot vrhovnega poveljnika vojske opozarja, da naj bi vlada vojake nezakonito in v nasprotju z ustavo poslala na ofenzivne bojne operacije v Afganistan. Slovenski vojaki na operacije misije OMLT, ki predvideva urjenje afganistanske vojske in spremljanje afganistanskih vojakov, odhajajo oktobra. Vlada lahko po mnenju sindikata oborožene sile pošlje v bojne operacije zgolj v vojnem stanju oziroma po ukazu predsednika države. Ukrepi vlade naj bi bili nezakoniti, ker te odločitve ni poslala na glasovanje v državni zbor. Več pa nam je povedal predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak:




Kdo pa je po mnenju Novaka glavni krivec za omenjeno nepravilnost?



Združenje delodajalcev Slovenije je umaknilo podporo predlaganemu zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vsebina zakona se po njihovem mnenju bistveno razlikuje od tistega, ki je bil v začetku avgusta poslan socialnim partnerjem. O razlogih za umik podpore zakonu smo govorili s predsednikom Združenja Borutom Mehom:



Vprašali smo ga tudi, na kakšen način bo Združenje še poskušalo vplivati na predlagan zakon:



Delavci vseh Vegradovih podjetij zaradi neizplačanih avgustovskih plač stavkajo. Zaposleni so se zbrali pred stavbo podjetja v Velenju, predstavniki sindikata pa sporočajo, da bo pri stavki ostalo vse dokler plače ne bodo izplačane. Vegrad je sicer od 1. septembra naprej v prisilni poravnavi. Nova ljubljanska banka je po prejemu sklepa okrožnega sodišča v Celju na računu Vegrada v petek sprostila sredstva v višini več kot 30 tisoč evrov za predujem stroškov postopka prisilne poravnave in 200.000 evrov, da izvrši plačilo računa podjetju Vegrad Montal. Ali to pomeni, da so delavci prejeli avgustovske plače še ni znano, vendar glede na današnji protest temu verjetno ni tako.

Off je pripravil vajenec Anže