Zaposlenim v Vegradu je po dveh letih nerednega izplačevanja plač in drugih obveznosti iz delovnega razmerja prekipelo. Zato so v ponedeljek začeli stavkati pred upravno stavbo delodajalca in na gradbiščih. Delavci obljubam uprave družbe ne verjamejo več, zato stavke niso pripravljeni prekiniti, dokler na njihovih tekočih računih ne bo denarja, ki jim ga Vegrad dolguje.

Včeraj smo stavkajoče delavce obiskali v Velenju, kjer so nam pripovedovali, kako so bili ustrahovani s strani uprave Vegrada, da bodo v primeru, če se pojavijo v medijih, odpuščeni, migrantski delavci pa deportirani iz Slovenije. Govorili so tudi o več kot stotih delavcih, ki so iz samskih domov izginili preko noči in bili po večini izgnani v Bosno in Hercegovino. Nekateri se bojijo dajati izjave za medije, ker jih je strah, da jim upravne enote ne bodo podaljšale dovoljenj za bivanje. Spregovorili pa so tudi o nevzdržnih razmerah, ki vladajo v samskih domovih, kjer so nastanjeni migrantski delavci, kar pa je že nekaj časa del vsakdana tujih delavcev.

Migrantski delavci večino denarja, ki ga prejmejo od delodajalca, pošljejo družinam v Bosno in Hercegovino in druge države bivše Jugoslavije. Tako jim ne ostane veliko denarja niti za hrano. Neki delavec Vegrada je izjavil, da živi od enega sendviča na dan. Kljub temu pa si želi ostati v Sloveniji, saj v Bosni ne vidi perspektivne prihodnosti.

Senad, ki dela v INDE, hčerinski družbi Vegrada, plače ni prejel že od meseca aprila, razen dela avgustovske plače v višini 240 evrov, ki so ga dobili vsi delavci Vegrada v torek. Povedal je, da se praksa izplačevanja plač v neštetih obrokih vleče že dve leti. Ob plači mu delodajalec dolguje tudi lanski in polovico letošnjega regresa. Zaposlenim v INDE prispevke plačuje država, ker gre za invalidsko podjetje. Kako lahko prihaja do neplačevanja prispevkov za socialno varstvo, smo vprašali Davčno upravo, kjer so nam odgovorili, da jim Zakon o davčnem postopku omogoča odlog izplačila terjatev za dobo dveh let.

Za začetek poslušajmo pogovor s članom stavkovnega odbora, Jožetom Gorškom, ki nam je predstavil stavkovne zahteve:



V nadaljevanju pogovora je Goršek spregovoril o možnosti stečaja Vegrada:



Predsednik sindikata v Vegradu in predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu te družbe, Samo Mastnak, na račun katerega so imeli stavkajoči veliko pripomb, nam je povedal, kako pomaga pri stavki:



Kako Mastnak odgovarja na očitke zaposlenih, da bi morali stavkati že prej?



Mastnaka smo vprašali, kako vidi ali bolje rečeno ne vidi razmer, v katerih bivajo Vegradovi tuji delavci?



Srečko Čater, sekretar velenjske Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, nam je bolj realno pojasnil bivalne razmere, v katerih živijo delavci Vegrada in odnos podjetja do tega problema:



Čaterja smo vprašali, ali je bil sindikat seznanjen s primeri ustrahovanja delavcev s strani uprave družbe?



Ali se Mastnak čuti soodgovornega za situacijo, v kateri so se znašli delavci?



Kako Mastnak odgovarja na očitke zaposlenih, da kot član nadzornega sveta Vegrada ni glasoval v interesu delavcev?



Župana občine Velenje, Srečka Meha smo na začetku vprašali, ali podpira stavko Vegradovih delavcev?



Meh nam je predstavil pobudo vladi, ki sta jo oblikovala s poslancem in velenjskim podžupanom Bojanom Kontičem iz vrst Socialnih demokratov:



Kolikokrat so bili in še bodo s strani uprave izigrani, ne vedo več niti delavci sami. Kljub zatrjevanju Vegradove uprave in novega direktorja družbe Borisa Medveda, da delujejo v dobrobit gradbenega podjetja in delavcev ter da uprava deluje povsem samostojno, pa se kljub odstopu Hilde Tovšak zdi, da je Vegrad še vedno »Hildino gradbeno podjetje«. Tovšakova na podlagi vsega slišanega in videnega očitno še vedno vleče niti iz ozadja. Popoldne bo jasno, kaj bo z Vegradom. Če bodo delavci na tekoče račune prejeli, kar jim pripada, bo podjetje lahko nadaljevalo postopek prisilne poravnave. V nasprotnem primeru so sindikati napovedali, da bodo v ponedeljek vložili predlog za stečaj Vegrada. Kdo bo odgovarjal za vsa »nedejanja« v gradbenem podjetju, ki deluje na način, kot so to počeli v nekih drugih časih? Zgodba Vegrad spominja na čase udarnih prostovoljnih delovnih brigad iz bivše Juge, vendar s to razliko, da so takrat s tistimi prostovoljci ravnali bolj dostojanstveno.

Tik pred koncem Kultivatorja smo na Radio Študent prejeli klic sekretarja velenjeske Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečka Čaterja, ki je sporočil, da delavci tako kot že nič kolikokrat zopet ne bodo prejeli neporavnanih obveznosti, ki jih obljubljajo že od pred lanskega Božiča, a od vseh teh obljub je bilo le malo beliča.

Kultivirala sta Luka P. in Petar.