ob 7:05

Obsojenec Srečko Prijatelj se pritožuje nad sojenjem, ki se zanj ni končalo prijetno. V izjavi za javnost je zapisal, da je imelo sojenje jasno izdelan scenarij in da izrek kazni ni podkrepljen s stvarnimi dokazi. A ni le zapornik Prijatelj, postal je pisatelj. Začel je namreč pisati knjigo, v kateri bodo, kot je dejal, tudi druga dejstva o zakulisju intimnih in podkupljenih poslovnih povezav ter vpletenosti sodišča v korupcijo in klientelizem. Kaj bo z njegovo poslansko funkcijo, pa bo odločal državni zbor po pravnomočnosti sodbe.

Na Hrvaško se je po mesecu dni bivanja v Združenih državah vrnil bivši hrvaški premier Ivo Sanader. Tega so veseli tako novinarji, čeprav jim ob vrnitvi Ivo ni dajal izjav, kot politični vrh, ki od njega pričakuje sodelovanje s preiskovalno komisijo. Tam bo moral 12. oktobra odgovarjati na vprašanja v zvezi s privatizacijo hrvaške naftne družbe INA. Sanaderja sicer povezujejo z raznimi aferami, omenimo recimo Brodosplit, Hypo banka in Podravka. Sanader se na prejšnji poziv za pričanje pred komisijo ni odzval, premierka Jadranka Kosor pa je ob njegovi vrnitvi dejala: »Doma je najlepše«.

Papež Benedikt šestnajsti je prvič obiskal Sicilijo in spregovoril o temi, ki jo dodobra pozna. Govoril je namreč o mafiji in zlu, ki da ga ta predstavlja. Papež je mafijce ostro napadel in jih spravil v kot z mislijo, da se morajo hudodelci sramovati svojih dejanj, saj z njimi žalijo tako Boga kot tudi družbo. Benedikt šestnajsti se je brez strahu za lastno varnost še srečal s sicilijanskimi škofi in duhovniki ter redovnicami. Ali so strah občutili tudi mladi verniki, s katerimi se je srečal vatikanski kapo in koliko so bili sploh stari, ni znano.

Bodimo drzni in ostanimo še za trenutek pri verskih zadevah. V Peći na Kosovu in Metohiji je bil s slovesno mašo ustoličen novi šef Srbske pravoslavne Cerkve, niški vladika Irinej. Ta je izrazil nasprotovanje neodvisnosti Kosova in kosovske Albance mimogrede še pozval k miru in sožitju. Slovesnosti se je udeležilo okoli 6000 ljudi iz Srbije in Črne gore, po dogodku pa so avtobuse z udeleženci maše s kamenjem napadli kosovski Albanci.

ob 8:05

V nedeljo so potekale splošne volitve v Bosni in Hercegovini, ki se jih je udeležilo 54,91 odstotka volilnih upravičencev Gre za najvišjo volilno udeležbo po letu 2002, odkar obstaja osrednja volilna komisija, čeravno je razlika med udeležbo na teh in prejšnjih splošnih volitvah zgolj 0,1 odstotka. 3,12 milijona državljanov z volilno pravico je za štiriletni mandat volilo poslance spodnjih domov parlamentov Bosne in Hercegovine in obeh entitet ter tričlansko predsedstvo Bosne. Poleg tega so v Republiki srbski izbirali še predsednika in podpredsednika entitete, v Federaciji BiH pa še poslance desetih kantonalnih skupščin. Večjih sprememb na oblasti se ne pričakuje.

Iz Nemčije prihaja šokantna novica. Ta država 92 let po koncu prve svetovne vojne nima več vojnih dolgov. Zasebnim financerjem, ki so prevzeli njene dolgove, je namreč odplačala zadnji obrok dolgov iz prve svetovne vojne, dolgove iz druge svetovne vojne pa je odplačala že leta 1988. Plačilo reparacij je Nemčiji nalagala Versajska mirovna pogodba iz leta 1919. Kako bo osvoboditev nemških financ od starih dolgov vplivala na nemško psiho, bo pokazal čas.

Če Nemčija pozablja na vojne dolgove, pa Nova Slovenska zaveza ne pozablja na povojne poboje. V Spominskem parku Teharje so se tako tradicionalno spomnili žrtev teh dogodkov. V imenu Nove Slovenske zaveze je spregovoril Anton Drobnič, ki se je pritoževal nad neuglednostjo spomenika in kraja, na katerem je postavljen. Na spletnem portalu Youtube pa lahko prisluhnete poskusu intervjuja z Antonom Drobničem za Radio Študent. V iskalnik vtipkajte gesli Anton Drobnič in Radio Študent.

ob 9:05

Izraelsko vojaško sodišče je obsodilo dva izraelska vojaka zaradi uporabe devetletnega palestinskega dečka za živi ščit med ofenzivo na Gazo decembra 2008 in januarja 2009. Vojaka sta 15. januarja 2009 namreč prisilila dečka, da preveri, ali se v torbah, ki so jih našli v njegovem domu, nahajajo bombe. To naj bi bila prva takšna obsodba v Izraelu. Čeprav se je deček, znan le pod imenom Majd R, živ vrnil k svoji družini, pa to ne velja za 1400 Palestincev, ki so umrli v omenjenih napadih izraelske vojske na Gazo.

Neznanci, bojda talibani, so v Pakistanu blizu glavnega mesta Islamabad napadli skladišče, v katerem se je množica cistern polnila z gorivom za NATO-ve enote v Afganistanu. Zagorelo je kar 27 cistern, v napadu pa je umrlo še šest ljudi. Podoben napad z istim številom uničenih tovornjakov z zalogami za NATO se je zgodil tudi v petek v južni pakistanski provinci Sindh. Tudi za tega si zasluge pripisujejo talibani. Pakistan ne spušča konvojev z zalogami za NATO čez mejo, ker so NATO-vi helikopterji prejšnji teden na pakistanski strani meje ubili tri pakistanske vojake.

Nadaljevala se bodo pogajanja med predstavniki vlade in v stavkovni odbor vključenih sindikatov javnega sektorja. Vlada namreče ne pristaja na tretji del odprave plačnih nesorazmerij, saj čaka na vsaj triodstotno gospodarsko rast, sindikati pa se sklicujejo na veljavno kolektivno pogodbo za javni sektor. Poleg tega imajo to javni uslužbenci zapisano tudi v individualnih pogodbah o zaposlitvi. Stavka se medtem nadaljuje že osmi dan.

ob 10:05

Medtem ko je osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine sporočila, da je po preštetju več kot 80 odstotkov glasov s splošnih volitev znano, kdo bo bošnjaški član predsedstva BiH in kdo hrvaški, pa tega ni moč reči za srbskega. Bošnjake bo v predsedstvu predstavljal sin pokojnega prvega predsednika Bosne Alije Izetbegovića, Bakir Izetbegović, Hrvate pa še naprej Željko Komšić.

Pri Srbih pa se še ne ve, ali bo zopet zmagal kandidat Stranke neodvisnih socialdemokratov premiera Republike srbske Milorada Dodika, Nebojša Radmanović, ali pa bo šampion kandidat opozicijske koalicije Skupaj za Srbsko, Mladen Ivanić.

V Bruslju bo danes in jutri potekal vrh azijskih in evropskih držav, na katerem se bo čimbolj mehko premlevalo teme, kot so reforma Mednarodnega denarnega sklada, gospodarska kriza, podnebje in trgovina. Evropske države naj bi bile pripravljene na pogovore o zmanjšanju svoje zastopanosti v Mednarodnem denarnem skladu, saj imajo sedaj samo države Beneluksa večjo težo od Kitajske. Belgijska kraljica Paola bo imela na vrhu ključno vlogo. Gostom bo namreč razkazala rastlinjake iz 19. stoletja v Laeknu, kjer živi kralj Albert drugi z družino.

Vrha se bo udeležil tudi slovenski premier Borut Pahor, ki bo nastopil v razpravi o trajnostnem razvoju. Kako bo v ta koncept stisnil načrtovano izgradnjo novega bloka Termoelektrarne Šoštanj, bi bilo vsekakor zanimivo slišati.

Potem, ko se je ekvadorska policija prejšnji teden zbunila zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih je napovedal predsednik države Rafael Correa, so iz vlade prišle informacije, da naj bi se sporni deli zakona spremenili. V četrtek so policisti protestniki s solzivcem napadli predsednika Correo, ki jih je nagovoril. Ko je bil odpeljan v bolnico, pa so stavbo še obkolili in ga več kot 12 ur niso spustili ven. Rešile so ga šele specialne enote. Zaradi incidenta že preiskujejo tri policijske polkovnike.