Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Vsa razlika je le v obliki pogodbe! (ob Oceni stroškov dela za samozaposlene v kulturi) (2329 bralcev)
Sreda, 6. 10. 2010
Ana Podvrsic



»Vsa razlika je le v obliki pogodbe!« je v svojem prispevku v zborniku Sindikalno gibanje odpira nove poglede dejal Denis Miklavčič. Pogodbena razlika postaja čedalje bolj vsakdanjost postfordističnega kapitalizma, katerega del je tudi slovensko gospodarstvo. Pravna podpora kapitalistični produkciji pomeni vsaj dvoje: država in njeno pravo sta nehala delati za narodov blagor; ravno pravna pomoč v korist profitov posameznikov pa pomeni, da se kapitalizem ne more reproducirati brez zunajekonomskih prisil.
»Vsa razlika je le v obliki pogodbe!« je v svojem prispevku v zborniku Sindikalno gibanje odpira nove poglede dejal Denis Miklavčič. Pogodbena razlika postaja čedalje bolj vsakdanjost postfordističnega kapitalizma, katerega del je tudi slovensko gospodarstvo. Pravna podpora kapitalistični produkciji pomeni vsaj dvoje: država in njeno pravo sta nehala delati za narodov blagor; ravno pravna pomoč v korist profitov posameznikov pa pomeni, da se kapitalizem ne more reproducirati brez zunajekonomskih prisil.

Pravno-državni aparat se namreč uspešno podreja kapitalu in njegovi zahtevi po nižanju produkcijskih stroškov. Pravne regulacije zaposlitvenih razmerij, ki uvajajo slabše plačane netipične in negotove oblike zaposlitev, so nemara najpogostejši sodobni način podrejanja delovne sile v skorajda vseh zaposlitvenih sektorjih.

Prekarizacija dela je stična točka raznovrstnih nestandardnih delovnih pogodb, ki sledijo zahtevam višanja konkurenčnosti trga. Očitno so pri tem kar uspešne, saj je glede na raziskavo OECD v letu 2008 slovenska zaposlitvena varnost nižja celo od kitajske. Posledično je čedalje več zaposlenih v Sloveniji v resnici revnih. Fleksibilnim oblikam zaposlitve, ki se sklepajo na podlagi civilnega prava, pravno ne pripadajo več politično izbojevane delavske pravice.

Tako sodobna delovna sila postane žrtev zaposlitvene inovativnosti delodajalcev-kapitalistov. Teh ne manjka niti na kulturnem področju, kjer država veča prožnost trga dela s statusom samostojnega ustvarjalca oziroma samozaposlenega v kulturi.

Na nevzdržne eksistencialne razmere samozaposlenih kulturnikov zelo metodično opozarja nedavna strokovna analiza, ki jo je društvo Asociacija izvedlo po naročilu Ministrstva za kulturo. Aldo Milohnič, Vesna Bukovec, Denis Miklavčič in Irena Pivka so primerjali prihodke zaposlenih in samozaposlenih v kulturi, rezultate pa objavili v kratki, jedrnati in na momente šokantni Oceni stroškov dela za samozaposlene v kulturi.

Oblika zaposlitve, ki ne prinaša pravic do uveljavljanja malice, prevoza, dopusta, regresa, bolniške, plačila za nadure ali nadomestila za brezposelnost, plačanega usposabljanja ali izobraževanja in podobno, je za večino samozaposlene v kulturi neizbežna. Ustvarjalci so v samozaposlovanje in samostojno opravljanje dejavnosti namreč prisiljeni zaradi administrativnega omejevanja zaposlovanja in konkurenčnosti nizkocenovne študentske delovne sile.

Samozaposleni se s pravnim statutom samostojnega podjetnika iz delavca prelevi v delodajalca, ki zaposluje oziroma trži kar samega sebe. Delavec-ustvarjalec postane zunanji dobavitelj, ki ne prejema plače temveč plačilo za delovni učinek. Tako mora sam kriti stroške zaposlitve delovne sile in nakup delovnih sredstev.

Avtorji analize omenijo, da niti zveličavna avtorska pravica ni v pomoč samozaposlenim v kulturi. Kot ugotavlja Maja Breznik, je realen učinek avtorskega prava vzpostavitev avtorja kot delovne sile, katere kapitalist je založnik. Hkrati intelektualno delo, ki ni namenjeno trženju, nima družbene priznane vrednosti, se pravi, da ne prinaša profita. Posledično imajo le maloštevilni skomercializirani zvezdniki dobiček od avtorske rente.

Večina samozaposlenih v kulturi pa v primerjavi s primerljivimi zaposlenimi zasluži bistveno manj. Primerjalna analiza prihodkov dveh igralcev pokaže, da ima samozaposleni igralec kljub istim strokovnim kompetencam približno trideset odstotkov nižji dohodek od svojega redno zaposlenega stanovskega kolega.
Pri tem je delavnik samozaposlenega igralca pravzaprav daljši za slabo tretjino. Zaradi takojšnjega izpada dohodka si le-ta ne more privoščiti pripadajoče mu odsotnosti z delovnega mesta, pa naj bo vzrok bolniška ali dopust. Poleg tega mora za razliko od zaposlenega kolega sam poskrbeti za organizacijo dela in nameniti več časa in truda izboljšanju socialnega položaja.

Avtorji analize poudarijo, da je potrebno zagotoviti sistemske pogoje za primerljiv položaj obeh tipov zaposlitev. Da bi prekarci postali delavci sensu strictu, bi morala država poleg upoštevanja stroškov dela ponovno uvesti Zakon o samostojnih delavcih v kulturi iz osemdesetih, ki bi samozaposlenim vrnila delavske pravice.

Bržkone si ni težko predstavljati, kako negotovo in podplačano delo učinkuje na samo kakovost dela. Neredno zaposlovanje je navsezadnje le eden izmed načinov spodbujanja komercializacije, konformizma, discipliniranja in onemogočanja umetniške ustvarjalnosti, da o družbeno-kritični kulturni produkciji sploh ne govorimo. A slednjo naša država kapitala onemogoča že z državnimi razpisi in izbirami projektov.

Ko kultura služi zgolj zadovoljstvu kapitala in potrošnika in ne njegovi refleksiji, pa ideologija kapitala že učinkuje. Moralnost umetnika, ki naj služi družbeno sprejetim vrednotam, je namreč zgolj eno udejanjanje psihologizma. Psihologistična ideologija po kateri mora delavec okrepiti notranje, subjektivne dejavnike s svojim partikularnim učinkovanjem služi prav razbitju delavskega razreda, se pravi politične formacije, ki bi edina lahko odpravila naraščajočo prekarizacijo zaposlitev in negotovost eksistence.

Ob Oceni stroškov dela za samozaposlene v kulturi se je zamislila Ana P.


Komentarji
komentiraj >>