ONDINE, 6. 10. 2010; Kino Šiška, Ljubljana

* Nekako smo se že navadili, da v Podalpju prisotnost tistih manj popularnih glasbenih vsebin sloni na entuziazmu posameznikov. Da imamo priložnost poslušati žive izvedbe sodobne avantgardne klasične glasbe, se tako v zadnjem času lahko zahvalimo predvsem angažiranosti pianistke Nine Prešiček. Med drugim smo slišali že njene izvedbe del Johna Cagea, Béle Bartóka, pa domačih skladateljev Igorja Štuhca, Janeza Matičiča in Lojzeta Lebiča ter pred nedavnim še interpretacije del nekaterih predstavnikov spektralne glasbe. Tokrat pa je pod okriljem festivala sodobne glasbe Unicum, ki te dni poteka v Ljubljani, skupaj s francoskim specialistom za inštrument ondes martenot Thomasom Blochom predstavila kompozicije, »ki so inspirirale razvoj sodobne elektronske glasbe«.

Morda gre za nekoliko neroden ali pavšalen podnaslov dogodka, saj bi z izjemo Bernarda Parmegianija težko še kateremu od drugih predstavljenih skladateljev pripisali direkten vpliv na sodobno elektroniko. Toda izbor je tokrat slonel predvsem na delih, napisanih za inštrument ondes martenot, ki pa v resnici velja za enega od temeljev elektronske glasbe. Gre za zgoden elektronski inštrument, ki po zvočnosti spominja na teremin, njegov zvok pa kroji spreminjanje frekvenc osciliranja v vakumskih ceveh. Izumil ga je Maurice Martenot v letu 1928 in je bil sprva mišljen kot dopolnilo klasičnim orkestrom, toda francoski skladatelj Olivier Messiaen je v njem že v tridesetih letih prejšnjega stoletja prepoznal unikatnost in napisal kompozicijo le za orkester ondes martenotov. Prav v njegovih idejah o uporabi tega inštrumenta pa lahko najdemo vez s tokrat predstavljenimi skladatelji. Nenazadnje je tudi Thomas Bloch tesno sodeloval z eno najvidnejših ustvarjalk na ondes martenotu Jeanne Loriod, sicer sestro Messiaenove soproge Yvonne Loriod.

V osrednji vlogi sinoči se je tako znašel ondes martenot oziroma njegove impresivne zvočne zmožnosti, ki se enako dobro znajdejo tako v kontekstu sodobne klasične kot pop glasbe. Med drugim so ga v svoji glasbi uporabljali Edgar Varese, Maurice Jarre, Pierre Boulez, Jacques Brel, Tom Waits, pa tudi Radiohead, ki so k sodelovanju povabili prav Thomasa Blocha. Ta je tudi včeraj v akustično zelo ustrezni veliki dvorani Kina Šiška mojstrsko izkoristil ves širok zvočni potencial tega zanimivega inštrumenta, tako v solističnih izvedbah kot v kombinaciji s klavirjem, na katerem se je ponovno kot izvrstna interpretka avantgardne klasične glasbe potrdila Nina Prešiček. Dobili smo zares detajlen vpogled v izjemno agresivno in obenem drsečo zvočnost ondes martenota, ki za razliko od deloma primerljivega in morda bolj znanega teremina kljub častitljivi starosti še danes uspešno kljubuje zobu časa. S poustvarjanjem značilne misteriozne, suspenzivne atmosfere pa je Bloch izpostavil idejno sorodnost med Messiaeneom in tokrat predstavljenimi skladatelji.

Dela teh bi lahko razdelili v tri skupine. V prvo sodita kompoziciji Jean-Renéja Combes-Damiena in samega Thomasa Blocha, ki ju je slednji predstavil v solistični izvedbi. Sem bi pogojno lahko prišteli še uvodno 'Outremer' Francoza Bernarda Parmegianija, v kateri je Bloch zvok ondes martenota kombiniral z abstraktnim elektro-akustičnim posnetkom. V drugo skupino bi lahko umestili skladbi najvidnejšega predstavnika spektralne šole Tristana Muraila in nekoliko manj znanega skladatelja Étienna Rollina, ki sta bili napisani za kombinacijo klavirja in ondes martenota. V tretjo skupino pa sodi skladba 'Sofferte onde serene' italijanskega avantgardnega skladatelja Luigija Nona, ki velja za enega pomembnejših vplivov sodobnim, mlajšim, tudi elektronskim skladateljem. Prešičkova je Nonojevo skladbo s kombinacijo posnetkov na trakovih izvrstno vpela v kontekst tiste misteriozne atmosfere, ki jo je z ondes martenotom ustvarjal Thomas Bloch, s tem pa je skladba kljub nekoliko drugačnemu izročilu uspešno našla svoj prostor v repertoarju. Ob mojstrskih interpretacijah obeh glasbenikov velja pohvaliti prav raznovrsten izbor skladb, ki je koncertu uspešno ukrojil dinamiko, zelo primerno pa ga je s svojimi abstraktnimi, kalejdoskopičnimi vizualijami zaokrožil domači videoumetnik Neven Korda.

Svoje apetite po avantgardni klasični glasbi si je ponovno potešil Goran Kompoš.