Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
VOLITVE V BOSNI IN HERCEGOVINI - KDAJ ONKRAJ NACIONALNEGA? (2172 bralcev)
Petek, 8. 10. 2010
Boris V.



V Bosni in Hercegovini se je preteklo nedeljo na veliko glasovalo. Potekale so namreč splošne volitve, na katerih so volivci izbirali novo tričlansko predsedstvo Bosne in Hercegovine, poslance skupne parlamentarne skupščine, poslance federacije Bosne in Hercegovine ter Republike Srbske, predsednika in dva podpredsednika Republike Srbske in poslance skupščin v desetih kantonih federacije, torej bošnjaško-hrvaškega dela države.

V Bosni in Hercegovini se je preteklo nedeljo na veliko glasovalo. Potekale so namreč splošne volitve, na katerih so volivci izbirali novo tričlansko predsedstvo Bosne in Hercegovine, poslance skupne parlamentarne skupščine, poslance federacije Bosne in Hercegovine ter Republike Srbske, predsednika in dva podpredsednika Republike Srbske in poslance skupščin v desetih kantonih federacije, torej bošnjaško-hrvaškega dela države. Tako so volivci izbirali predstavnike v kar 14 različnih parlamentov na različnih nivojih.

Profesorja politične etike na sarajevski fakulteti za politične vede Asima Mujkića smo prosili, naj nam še sam pojasni, za kaj vse se je volilo:



Na volitve se je za Radio Študent odzval tudi Mario Brkić, tiskovni predstavnik kabineta Visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino ter posebnega predstavnika Evropske unije Valentina Inzka. Povejmo, da ima Inzkova funkcija v državi precejšnjo vlogo, saj ima visoki predstavnik pravico razpustiti izvoljene predstavnike.



Na volitvah, ki jih je zaznamovala, kot smo slišali, relativno visoka, kar 56,3-odstotna volila udeležba, je bil za bošnjaškega člana trojnega predsedstva izvoljen kandidat Stranke demokratske akcije, Bakir Izetbegović, sicer sin pokojnega bivšega predsednika, Alije Izetbegovića. Mesto predsednika, ki pripada hrvaški skupnosti v Bosni in Hercegovini, bo ponovno zasedel Željko Komšić, ki prihaja iz vrst Socialdemokratske stranke Bosne in Hercegovine. Mesto srbskega predsednika bo najverjetneje zasedel Nebojša Radmanović iz Stranke Neodvisnih socialdemokratov Republike Srbske, ki jo vodi novoizvoljeni predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, sicer dosedanji premier te politične entitete. V Republiki Srbski je tudi na parlamentarnem nivoju slavila Dodikova stranka, v federaciji pa je največ glasov požela SDP BiH, ki je zmagovalka tudi na državnem nivoju, sledi pa ji Stranka demokratske akcije. Rezultate volitev je takole komentiral Branko Caratan, politolog in profesor na zagrebški Fakulteti političnih znanosti:



Hrvaška skupnost v federaciji se torej pritožuje nad ustavo, ki omogoča, da njihovega predstavnika volijo tudi Bošnjaki, zaradi česar zahtevajo spremembo ustave. To izpostavlja tudi Mišo Relota, vodja urada za odnose z javnostjo pri stranki Hrvaške demokratične skupnosti BiH:

Relota nadaljuje:



To, da lahko Bošnjaki volijo hrvaškega člana predsedstva, kot problem vidi tudi Salmir Kaplan, predsednik asociacije mladih pri Stranki demokratske akcije:



Glede nefavoriziranega položaja Hrvatov v Bosni vendarle obstaja širši konsenz. Problematičnost njihove situacije poudarja tudi Darko Gavrilović, namestnik odgovornega urednika banjaluškega časnika „Glas srpske“:



Poslušajmo še mnenje politologa Caratana:



Caratan, kot smo slišali, izpostavlja kompliciranost političnega sistema v državi, kar povzroči neučinkovitost. K temu dodajmo še, da je volilni zakon že v osnovi diskriminatoren. Tako apriori za člana predsedstva Bosne in Hercegovine ne morejo biti izvoljeni pripadniki judovske skupnosti ali Romi, na kar je že opozorilo Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Ali bi bilo potrebno politični sistem v državi poenostaviti zavoljo večje učinkovitosti? Profesor Asim Mujkić:



Svoje videnje rešitve nam ponuja tudi Branko Caratan:



Govorili smo tudi z Darkom Brkanom, predsednikom Združenja državljanov z imenom „Zašto ne“, ki se je v povojnih časih ukvarjalo predvsem z demilitarizacijo države, kasneje pa s spodbujanjem aktivne udeležbe prebivalstva pri sprejemanju odločitev in s promocijo angažirane socialne kulture. Kakšno alternativo sedanjemu političnemu sistemu predlaga Brkan?



Za konec predvajajmo še izjavo profesorja Mujkića, ki takole razume večjo udeležbo volivcev na nedeljskih volitvah:



Bosna je torej država, kjer se hitro prehaja iz optimizma v pesimizem, obraten proces pa je prej redkost kot ne. Spremembe političnega sistema v Bosni se zdijo sicer nujne, vendar sta vsekakor bolj urgentni sprememba razmišljanja in razširitev horizonta onkraj nacionalnega.

Kultivator so pripravili Anže D., Gregor in Boris.



Komentarji
komentiraj >>