Sodobna beloruska literatura

Fiksacija sodobne beloruske nacionalne identitete je še vedno in še toliko bolj predvsem jezik. Tudi zato naj bi imela literatura še vedno pomembno vlogo v družbi, a zaradi tehnoloških sprememb vsakdanjega življenja, ki so prejkone dosegle tudi Belorusijo, si predstavljamo, da branje leposlovja ni več tako silen nosilec nacionalne identitete. Zakaj potem cenzura?

V »zadnji diktaturi v Evropi« soobstajata dva uradna jezika. Jezikovna in s tem tudi kulturna in politična situacija v Belorusiji je za prebivalce enojezikovnih enonacionalnih držav prejkone težko razumljiva. Na zadnjem Moskovskem mednarodnem knjižnem sejmu, ki se je odvijal minulega septembra, je bila častni gost Republika Belorusija. Že iz sestava programa, ki so ga pripravili Belorusi, je bilo jasno, da je šlo za izrazito državno propagandno akcijo z vsemi ostalinami sovjetske prodržavne retorike.

V zanimivem intervjuju ob tem dogodku, ki ga je za moskovsko Literaturno gazeto dala Lilija Ananič, prva namestnica beloruskega ministra za informiranje, prevečkrat beremo o izjemni podpori države založbam: »podpira se literarni proces kot celota«. Lilija Ananič navaja zanimivo statistiko: leta 2009 je bilo izdanih 12.885 naslovov s skupno naklado 52,8 milijona izvodov, kar znaša približno 550 knjig na prebivalca, od tega pa je 42,4 % učbenikov in didaktične literature. Nadaljujmo s statistiko: večina knjižnih izdaj v Belorusiji je v ruskem jeziku, tudi Lilija Ananič to potrdi, 85,4 % vseh knjižnih naslovov leta 2009 je bilo ruskih, v beloruskem jeziku je izšlo pičlih 10 % vseh naslovov. S ponosom govori o ponatisih ruskih klasikov Janka Kupale, Maksima Tanka, Arkadija Kulešova, Vasilja Bikova, Vladimirja Korotkeviča in plodnosti otroške ter mladinske literature. Molči pa o sodobnem beloruskem leposlovju, čeprav je bilo na sejmu prisotno tudi društvo pisateljev, ki s svojo založniško dejavnostjo dejansko spodbuja literarni proces, prav tako so se odvijale pomembne okrogle mize.

Tudi na spletu so informacije o sodobni beloruski literaturi skope in ne prav številčne. Povsem drugačno sliko pokaže šele osredotočenje na opozicijske vire in medije. To razkrije sivo polje, ki ga pušča zgoraj nakazana propaganda oblasti, pa tudi proruski in celo prosovjetski mediji, v odnosu do sodobnega leposlovja. Kljub temu, da znan pesnik Andrej Hadanovič, predsednik beloruskega PEN-a, očita sodobni beloruski literaturi, da je »brezzoba«, imajo njeni opozicijski predstavniki neprestano težave z oblastjo. Leta 2006, po predsedniških volitvah, sta bila ogrožena obstoja časopisa Nova niva ter revije za kulturo in zgodovino Arche. Znan publicist Andrej Dynko, sodelavec in urednik omenjenih izdaj, je bil skupaj z nekaterimi aktivisti aretiran ter obsojen na deset dni zapora. Zdi se, da je vprašanje, kako govoriti o sodobni beloruski literarnosti v tako kompleksni politični in jezikovni situaciji, nekoliko neumestno, vendar dobra in neodvisna beloruska literatura vsekakor obstaja. Predvsem pa se tudi sama zaveda in samosprašuje o svojem potencialu v svetovnem kontekstu, ko mora hkrati reševati tako temeljne probleme, kot je sorazmerno nova knjižna norma, ki šteje zgolj okoli 70 let, hkrati pa ji že grozijo gibanja za reformo jezikovne norme.


Vladimir Nekljajev

Belorusija je pred novimi predsedniškimi volitvami. Avtor nocojšnje zgodbe je med kandidati za predsednika. Od 25. februarja letos je vodja gibanja Govori resnico (Гавары праўду),  katerega cilj je zbiranje in širjenje resničnih informacij o stanju v družbi in državi. Vladimirja Nekljajeva, pesnika in prozaista, so zaradi širjenja dezinformacij maja letos za nekaj dni zaprli, potem pa se je odločil za vložitev predsedniške kandidature.

Vladimir Prokofjevič Nekljajev ali belorusko Uladzimir Prakopavič Nekljajeu - z zapisom beloruske verzije imen polemizirajo tudi slovenski pravopisni strokovnjaki - se je rodil leta 1946 v mestu Smorhon. Študiral je na minski tehniški šoli za elektrotehnika, oddelku za poezijo Literarnega inštituta v Moskvi, končal pa je tudi filološko fakulteto minskega pedagoškega inštituta. Delal je na severu, v Sibiriji, na Daljnem vzhodu. V Minsku je delal kot radiomehanik v televizijskem studiu, po končani fakulteti pa je bil sprejet v uredništvo revije Prapor mladosti. Urejal je bilten Teatralni Minsk, bil je odgovorni urednik redakcije literarno-gledališkega programa Beloruske televizije, odgovorni urednik časopisa Izvir (Крынiца) ter dnevnika Literatura in umetnost (Лiтаратура i мастацтва). Med leti 1998 in 2001 je bil predsednik Zveze beloruskih pisateljev, od leta 2005 do 2008 pa predsednik beloruskega PEN-centra.

Nekljajev je avtor številnih knjig poezije in proze ter aktiven in uspešen publicist, dramatik, hkrati tudi tekstopisec znanih beloruskih pevcev. Za svoja literarna dela je prejel številne, tudi mednarodne literarne nagrade, med katerimi je tudi državna nagrada Janka Kupale. Marca leta 2009 je dobil nagrado zlati apostrof (Залаты апостраф), ki jo vsako leto podeljuje revija Glagol (Дзеяслоў) v sekciji proza za zgodbo, ki je bila objavljena v knjigi  Center Evrope (Цэнтр Еўропы).

Nocojšnja zgodba Muzej Brouka, ali za srečo nazdraviti s Schulmanom! (Музей Броўкі, альбо за шчасьце выпіць з Шульманам!), se z navidez preprostim motivom tipičnega vzhodnoslovanskega pitja, s premišljeno strukturirano pripovedno linijo dotakne vseh perečih tem in stanja duha postsovjetskega prostora. Je tudi ironičen in na trenutke komičen esej o beloruskem nacionalnem duhu, ki ga v alegorični skici predstavlja osrednji lik, preprosti Sjarhej ali Sergej Zasevič. Skozi tako rekoč obredna pravila popivanja, ki ga pozna vzhodnoslovansko omizje, pa se kritično rišejo tudi slike in zvoki sovjetske preteklosti, in zakaj ne, tudi sovjetske nostalgije. Zgodba je izšla v ciklu pripovedi z naslovom Muzej Brouka (Музей Броўкі) v 39. številki literarne revije Glagol (Дзеяслоў[Dzejaslou]) leta 2009.

Tokrat naj spregovori literatura, o beloruski literarnosti, sodobnem literarnem procesu in prozi pa več v prihodnjih oddajah cikla.


Več o avtorjevi aretaciji izveste tu:

http://www.rferl.org/content/Nationwide_Raids_Against_Belarusian_Rights_Activists_Continue/2047609.html ,   http://www.englishpen.org/writersinprison/bulletins/belaruswritervladimirneklyayevandeditorsergeivoznyakreleased/



Literarne oddaje Tu pa tam podpira Mestna občina Ljubljana v okviru programa Ljubljana-svetovna prestolnica knjige 2010.