... Lokalne volitve brez presenečenj…
... Kirgizijske brez nasilja…
... Nasilje pa je izbruhnilo v Beogradu…
... Kolonarju grozi novo razlitje...
... Krizni sestanek bližnjevzhodnih nadškofov...
... Morales proti rasizmu...
7.00
Zgodile so se volitve, a se v večini občin ni zgodilo nič novega. Marsikateri župan je ponovno izvoljen, kar velja tudi za večja mesta kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Murska Sobota, medtem ko je SLS ohranila primat na lokalni ravni. Presenetljivo pa so nekateri samodržci prisiljeni nadaljevati kampanjo, kot na primer večkratni župan Ajdovščine Marjan Poljšak, pa tudi v Kranju, Novi Gorici in še kje. Sicer se je lokalnih volitev po doslej znanih podatkih udeležilo 49 odstotkov volilnih upravičencev.
Prav tako so imeli volivci v Kirgiziji, nedavno prizorišču med-etničnih razprtij, priložnost izkazati svojo voljo. Parlamentarne volitve v, od junija dalje parlamentarni demokraciji, so navkljub skrbem minile mirno, brez izgredov. Po neuradnih podatkih naj bi najvišji delež dosegla stranka nekdanjega premiera Feliksa Kulova Ar-Namis, ki poleg prebivalstva uživa še podporo Moskve.
Zato pa je bilo nasilneje v Beogradu kjer je potekala Parada ponosa, prva parada v korist pravicam istospolno usmerjenih po letu 2001. Same parade se je udeležilo približno 1000 protestnikov, medtem ko je te varovalo pet do šest tisoč pripadnikov policije. Ti so se spopadli z nasprotniki parade, sodrgo iz raznih radikalnih skupin, predvsem pa s skin-headi. Spopadi so potekali pred in po Paradi ponosa, poškodovanih je bilo približno sto ljudi, po večini policistov, med tem ko je bilo približno enako število ljudi aretiranih.
8.00
V Madžarskem Kolonarju obstaja ponovna možnost izlitja strupene jedke snovi, tako so vsi prebivalci v pripravljenosti na evakuacijo, s kovčkom ob vratih. Novih 500 tisoč kubičnih metrov bi se lahko izlilo kadarkoli v naslednjih dneh, zato se gradi večji jez, ki bi tokrat preprečil prelitje v reke in okoliške vasi.
Evropska Unija že desetletje sestavlja pravilnik o evropskem patentu, uradniki so bliže zaključku, a se spori ne končajo. Za konkurenčnost pomemben papir je sedaj predmet diskusij o jezikovnih pravilih. Naj bo patent predstavljen v francoskem, nemškem in angleškem jeziku ali le enem je sedaj vprašanje. Dežele kot sta Italija in Španija zahtevata le en jezik, kajti če ni vključen njihov, potem tudi drugi naj ne bodo.
Severno Korejska Kima sta imela naporen konec tedna, poln fotografskih utrinkov, mahanja in smehljanja. Tako sta se sin in oče Kim Jong Un in Kim Jong Il udeležila 65-obletnice komunistične partije v soboto in vojaške parade v nedeljo.
9.00
V Johannesburškem zoološkem vrtu je v visoki starosti preminil Charlie Kadilec, šimpanz, ki je doživel 52 leto, medtem ko je povprečna starost šimpanzov 15 let. Svetovno znan je postal v zadnjem desetletju ko so obiskovalci živalskega vrta posnetke Charlieja pretočili na internet, kar je navdušilo marsikaterga kadilca, a so uslužbenci po oporekanjih skupin za zaščito živali, Charlieju prepovedali ozirom omejili kajenje na obdobja ko je bil zoološki vrt za obiskovalce zaprt.
Bližnjevzhodni katoliški nadškofi so se odpravili v Rim na krizni sestanek s papežem Benediktom, osrednja tema pa je izseljevanje kristjanov iz svete dežele in okoliških predelov. Pred stoletjem je populacijo v Jeruzalemu in okolišu sestavljalo 20 odstotkov kristjanov, danes le še pet, dasiravno katoliške države po nareku papežev niso izdajale viz, azilov, statusa beguncev in podobno kristjanom, ki so želeli zapustiti večno krizno območje. A je prisotne potolažil Monsignor Nicola Eterović, ki je zbranim dejal, da se krščanska veroizpoved krepi saj v zalivske države prihaja vse več Indijcev in Filipincev krščanske vere.
V dogovoru s Špansko vlado in Katoliško cerkvijo pa zapušajo Kubanske zapore trije politični nasprotniki Fidelovega sistema, ki se bodo takoj po izpustu odpravili z otoka. Političnih zapornikov naj bi bilo še med 40 in 100, cerkev pa poziva k identifikaciji vseh, saj naj bi bil vrh Havane trenutno pripravljen na izpust vseh priprtih.
10.00
Z odhodom moskovskega župana Jurija Lužkova, se obeta prenova moskovskega videza. Prvi na tapeti je monumentalni spomenik Petru Velikemu, ki naj bi kazil izgled centra. Novi župan Vladimir Rezin je spomenik ponudil Sankt Peterburgu, a je tamkajšnja oblast ponudbo zavrnila ter priporočila naj gre spomenik med staro železo.
Si pa Rusija prizadeva postati mirovna posrednica tam kjer je drugim spodletelo. Kot pravi predsednik federacije Dmitrij Medvedjev so si marsikatere institucije, predvsem zahoda, prizadevale urediti status Cipra, a vse v nezadostnem obsegu in neuspešno, zato je ponudil roko posredništva med obiskom otoka, medtem pa so pricurljale vesti, da ruska tiha diplomacija že dve leti pripravlja strategijo združitve razdeljenega otoka.
Predsednik Bolivije Evo Morales želi z zakonom onemogočiti širjenje rasizma in predsodkov do drugačnih, predvsem pa do domorodnega ljudstva. Mediji sicer pozdravljajo trud, a so zaradi določenih delov predlaganega zakona zgrožene, počutijo pa se ogrožene. Osnutek zakona namreč vladi omogoča kaznovanje novinarjev in celo zaprtje medijskih hiš, ki ne bi spoštovale predpisov, kar pa se medijskim hišam zdi nedopustno, sklicujoč se na svobodo govora.
Komentarji
komentiraj >>