V sredo, 13. oktobra prisluhnite oddaji Art-Area na valovih Radia Študent. V tokratni ediciji bosta predstavljena dva povsem različna protagonista umetnostnega prizorišča: najprej lahko prisluhnete pogovoru s konceptualni umetnikom in pesnikom Vladom Martekom, nato pa še intervjuju s teoretikom iz polja t.i. medijskih umentosti, Stephenom Kovatsom, direktorjem festivala Transmediale.
Več v nadaljevanju!
Pozdravljeni v 158. ediciji oddaje Arterija. Ta je ponovno zagnala svoje kolesje šele v oktobru, mesecu, ki je tradicionalno eden najbogatejših v pogledu količine kulturne ponudbe. Izmed vsega ponujenega bo tokratna oddaja predstavila dva dogodka in dva ekskluzivna gosta, ki sta spregovorila o svojih kreativnih praksah. V septembru se je v Jakopičevi galeriji in na ostalih prozoriščih v Ljubljani odvijala konvencija Blind Date, festival knjige umetnika, ki se vzpostavlja kot nekakšen podžanr ali medij znotraj polja sodobne umetnosti. Sejem knjige umetnika in niz razstav sta pokazala potenciale in nakazala smernice v tem izjemno širokem polju, ki se še zdaleč ne odvija zgolj na nivoju visoke umetnosti. O vsem tem je skozi daljši pogovor spregovoril Vlado Martek med čuvanjem svoje stojnice, kjer je na ogled postavil dragocene primerke svojih tako imenovanih samoizdaj.
Naslednji gost današnje oddaje prihaja z druge strani sodobnega umetnostnega dualizma. Kurator, teoretik in programski direktor berlinskega festivala transmediale, Stephen Kovats, je spregovoril o delovanju svoje organizacije, o samem festivalu in o arhiviranju avdio-vizualnih vsebin. O slednjem je predaval tudi pred otvoritvijo razstave Daliborja Martinisa v sklopu projekta Kako povezovati vsebine avdio-vizualnih arhivov, ki ga je v galeriji Vžigalica pripravil Zavod SCCA – Ljubljana.
Vlado Martek je vsekakor ena pomembnejših osebnosti sodobne umetnosti na območju nekdanje Jugoslavije, ki je predvsem v svojem zgodnjem ustvarjalnem obdobju z nekonvencionalnim pristopom in odnosom do materije odprl nekatera nova poglavja v umetniškem razmišljanju. Kot pesnik je do umetnosti pristopal z neke bolj jezikovne perspektive, ki jo je na svojstven način povezal v kontekst vizualne umetnosti. Iz poezije je ustvarjal objekte, izvajal akcije v javnem prostoru in izdajal ali - bolje rečeno - izdeloval drobne knjižice, tako imenovane samoizdaje.
Njegovi slogani, kot so Pazi oštar pjesnik ali Svako uzimanje olovke u ruke čin je poštenja, njegovi kratki kreativni eseji, nanašajoči se na različne družbene in kulturne teme, efemerne skuplture ali grafitne akcije so danes že zapisani v uradno zgodivino. Začel je v zgodnjih sedemdesetih v družbi Borisa Demura in Željka Jermana, kasneje pa so se jim pridružili Sven in Mladen Stilinović ter Fodor Vučemilović. Iz tega se je leta 1975 razvila Grupa šestorice autora, ki je na sledi lastne ideologije razširjala svoje ludistične in akcionistične ideje med ljudi. Ulica, podhod ali stanovanje so postali prostori njihove naredi-sam-produkcije in prezentacije. Poceni materiali in produkcija, nesenzacionalnost in zanikanje estetskih kanonov svojega časa so ključne konceptualne smernice, ki so jih spremljale na njihovi skupinski poti. Kljub alternatvini drži pa so umetniki tega kroga dokaj kmalu uspeli vstopiti v javne institucije.
Vlado Martek je poznal dela Skupine OHO, zlasti vizualno poezijo Francija Zagoričnika in Matjaža Hanžka, navezoval se je na različne avantgarde in literarna dela ter predvsem na življenje kot takšno. Ta ideološka drža večine konceptualistov iz obdobja 70-ih let se je izkazovala na najrazličnejše načine. Pri Marteku je morda najbolj zgovorno prav zgodnje delo z naslovom Šta je umjetnost prema ovom biću. To je preprosta fotografija mladneke na Markovem trgu v Benetkah, s katero avtor ne poda popolnega konteksta tega izjemno intimističnega dela. Gledalec ne prepozna ozadja in odnosa med mladenko na fotografiji in avtorjem, ki poleg osebne zgodbe s preprostim sloganom izrazi tudi komentar širših družbenih razsežnosti.
Vlado Martek se še vedno pozicionira med opozcijo in alternativo, še vedno preizprašuje meje umetniškega dela, kar pa v času, ko je v umetnosti skoraj vse dovoljeno, nima več enake teže kot v herojskem času 70-ih let. Njegovo delo je prepoznano in postavljeno v muzeje, sam pa še vedno išče obliko upora oziroma pobune, ki mora biti po njegovem mnenju univerzalna. Prisluhnite pogovoru z Vladom Martekom, ki se je zgodil deževnega septembrskega popoldneva na stonjnici z njegovimi knjigami. Slednje so seveda služile kot koristen material za pogovor.
Včeraj zvečer se je v okviru projekta Kako povezovati vsebine avdio-vizualnih arhivov v galeriji Vžigalica odvijalo predavanje kuratorja in teoretika v polju medijskih umetnosti, Stephena Kovatsa. Predstavil je svoje poglede in izkušnje v polju arhiviranja medijske umetnosti v najširšem pomenu te označbe, še zlasti pa se je osredotočil na procesna in interaktivna dela. Kovats se nenehno sprašuje, kako ohraniti fizično prezenco samega dela in širše kulturno bistvo, v katerem je to delo nastalo.
Pogovor s Stephenom Kovatsom se je odvijal pred predavanjem in se osredotočil na različne spektre njegovega preteklega in sedanjega dela, ko opravlja funkcijo vodje berlinskega festivala transmediale. Kovats, sicer Kanadčan, ki je že vrsto let prisoten v Evropi, je pred tem deloval v organizacijah V2_ Institute for Unstable Media iz Rotterdama, pred tem pa je deloval kot direktor video festivala Ostranenie v Dessau.
Toliko za danes v oddaji Art-Area. Naslednja edicija se bo zgodila čez dva tedna, v sredo 27. oktobra, ob isti uri na isti frekvenci Radia Študent. Tokratno oddajo je vsebinsko pripravil Miha Colner.
Komentarji
komentiraj >>