O študentski prehrani lahko od študentske populacije slišimo pravzaprav samo pozitivne stvari. Časi papirnatih bonov so nepreklicno minili, z njimi pa tudi prekupčevanje različnih dvomljivih preprodajalcev.

Že celo desetletje so ponudniki študentske prehrane bolj ali manj natančno preverjali študentske izkaznice in statuse. O prilagojenih izkaznicah in predelanih potrdilih vpisa tokrat nismo študentov upali niti spraševati. Zakaj?

Že na vsak namig o nekoč popularnem preprodajanju bonov so intervjuvanci začeli mencati, češ da so o tem že slišali; a da nihče, niti njihovi znanci, niso počeli česa takega. Zato smo spraševali obzirno in po ovinkih ...

Prodaja bonov med znanci sicer nikoli ni bila nič grešnega. Posojanje bonov je čisto kolegialno dejanje, ki je z elektronizacijo prehrane pravzaprav izumrlo. Z novim načinom prehrane, ki mu poenostavljeno lahko rečemo »e-boni«, je ta študentska solidarnost prejkone onemogočena.

Elektronizacija je odpravila tudi gostilniške malverzacije, saj sedaj menda zviti oštirji ne morejo več služiti z odkupovanjem bonov in prikazovanjem lažnega prometa. O podobnih lumparijah študentje niso hoteli govoriti, češ da ne poznajo nikogar, ki bi to nekoč počel. Še manj zgovorni so bili študentje, ko je pogovor nanesel na podjetje, ki je sodelovalo pri izvedbi elektronizacije študentske prehrane. A o tem kdaj drugič.

Tudi čakanje v vrsti enkrat letno ni problematično:

Tokrat smo se osredotočili bolj na primerjavo papirnatih bonov, ki jih je bilo potrebno kupovati vsak mesec. Sedaj se je vsakomesečno stanje v vrsti zmanjšalo na letno potrditev statusa in izdajo gesla za dostop do e-študentske prehrane preko mobilnega telefona.

E-prehrana je torej prednost za študente, ki imajo skoraj brez izjeme vsi mobilne telefone. Pa čeprav s stanjem pozitivne ničle na računu. Kako bodo plačevali tisti, ki nimajo dovolj denarja za vzdrževanje minimalnega pozitivnega stanja na telefonu, je drugo vprašanje. Prazna baterija je skoraj nepomembna stvar.

Bolj zanimivo je dejstvo, da študentom ponujajo kot alternativo tudi pametno kartico za e-prehrano. S katero lahko plačujejo subvencionirano prehrano. Zakaj pa ta kartica stane nič kaj subvencioniranih petnajst evrov, ostaja še eno nerešeno vprašanje. Večina študentov namreč ne želi plačati toliko za košček elektronske plastike in se poslužuje raje mobilnega telefona.
Z redkimi študenti, ki so imeli mnenje in tistimi še redkejšimi, ki so ga bili pripravljeni zaupati je klepetal

Tibork