Univerzitetni info blok (piše Lucija G.)
Pretekli torek je bil dan otvoritve tako imenovane izobraževalno-sejemske prireditve, Študentske arene. Organizatorja, ŠOU v Ljubljani in Zveza študentskih klubov Slovenije, sta naštela 24.000 obiskovalcev. Na areni se je zvrstilo približno 70 predavanj, okroglih miz, čajank in delavnic. Kulturni program so sestavljale različne gledališke in plesne predstave, likovne razstave, kulturno-umetniške delavnice in podobno. Prireditev je potekala v petih sklopih: izobraževanje, kultura, arenino križišče, karierno križišče in prosti čas.
Prej omenjeni organizatorji so na prireditvi med drugim izbirali najboljše predavanje, podelili nagrade za najboljšo animacijo na ploščadi, za najboljši nastop na odru, za najboljšega razstavljalca, itn. Naj omenimo še to, da je nagrado za najboljši prodor med mlade prejela Slovenska vojska.
Prav tako v torek so začele veljati spremembe in dopolnitve odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru. Novi članici, Medicinska fakulteta s sedežem v Mariboru in Fakulteta za policijsko-varnostne vede, ki bo delovala v Ljubljani, morata najkasnje v treh mesecih oblikovati svoje organe, mariborska univerza pa mora v istem času uskladiti svoj statut.
Šolsko ministrstvo prek programa za mlade raziskovalce zagotavlja izobraževanje na doktorski ravni tako za potrebe izobraževalne in raziskovalne sfere kot tudi za gospodarstvo. V letošnjem šolskem letu so sprejeli 201 kandidata za mladega raziskovalca in 27 kandidatov za mlade raziskovalce v gospodarstvu. Od leta 1985 je v programu sodelovalo več kot 4800 mladih raziskovalcev, vendar pa niso vsi končali usposabljanja. Med mladimi raziskovalci jih največ prihaja iz tehniških ter naravoslovno-matematičnih ved.
Kolegij direktorjev slovenskih dramskih in lutkovnih gledališč, obeh oper, Slovenske filharmonije in Cankarjevega doma je prejšnji teden županjo Danico v odprtem pismu pozval, naj stori vse, da bi prostore za vse tri umetniške akademije - AGRFT, Akademije za glasbo in Akademije za likovno umetnost - zagotovili v sami Ljubljani. "Slednje ni pomembno samo zaradi tega, ker so v mestu Ljubljana umeščene centralne kulturne ustanove in je mesto tudi center študentskega življenja, temveč predvsem zato, ker je za nemoten študijski proces nujna neposredna povezava prostorov, akademij in sorodnih kulturnih ustanov," so zapisali v pismu.
O istem vprašanju, torej o tem, kje bodo nekoč stali novi prostori umetniških akademij, je tekla beseda tudi na torkovi seji senata ljubljanske univerze. Na omenjeni seji so med drugim sprejeli med pridruženi članici Narodno in univerzitetno knjižnico ter Centralno tehniško knjižnico. S tem v zvezi se je pojavila celo ideja, da bi akademije nastanili kar v bodoči novi univerzitetni knjižnici. Rektorju Jožetu se to zdi povsem nesprejemljivo.
V četrtek se je v prostorih Fakultete za arhitekturo zgodila še okrogla miza, s katero so člani Društva arhitektov Ljubljana želeli konstruktivno pomagati mestu in univerzi pri prizadevanjih, da bi akademije ostale v prestolnici. Okrogle mize se je udeležila tudi mati županja, ki se je načeloma strinjala s člani društva arhitektov; akademije je pomembno in potrebno ohraniti v Ljubljani, ker so sestavni del utripa, življenja in duha v mestu. Županja je ob tem zagotovila, da bodo predstavniki mesta storili vse, da bi pridobili lokacijo nekdanje mestne klavnice ob Mesarski in Poljanski cesti.
Na Primorskem pa še kar proslavljajo novo univerzo. “Univerza je središče moči, v katerem je moč vrednota. Če je središče moči v središču različnih kultur, je to za Slovenijo in Primorsko še bolj pomembno. Univerza na Primorskem je priložnost za državljane, primorski prostor in tukajšnje institucije. Hkrati pa je obveznost za državo, ki bo spremljala njen razvoj in ga ustrezno finančno podpirala,” je v sredo na slavnostni akademiji ob začetku prvega akademskega leta tretje slovenske univerze izdahnil šolski minister.
Na omenjeni ceremoniji je sodeloval tudi zunanji minister, v prostem času tudi profesor na Fakulteti za humanistične študije, Dimitrij Rupel, ki je svoj nagovor sklenil z željo, “da bo naša mlada in elana polna univerza sposobna uspešno odgovarjati na izzive, ki jih bo na znanstvenem, raziskovalnem in izobraževalnem področju prinesla vključitev v EU. “
Člani senata omenjene univerze so v sredo tudi že potrdili kandidaturi vršilke dolžnosti direktorice UP Lucije Čok in dekana Fakultete za management Egona Žižmonda za rektorja UP. Volitve za prvega rektorja UP bodo potekale 10. novembra.
Že v petek pa je v prostorih Univerze v Ljubljani potekal seminar z naslovom “Transnacionalno izobraževanje”. Tovrstno izobraževanje obsega skupne programe izobraževanja dveh ali več institucij v domači in tuji državi, institucij, ki nudijo študij na daljavo, mednarodnih institucij ter virtualnih univerz. Za to obliko izobraževanja se odloča vse več študentov, vse do sedaj povedano pa bi lahko strnili v tri besede: “Globalizacija visokega šolstva”.
Slovenija bo za uspešno sodelovanje v vseh institucijah Evropske Unije potrebovala ljudi z aktivnim znanjem francoskega jezika, ki je poleg angleščine uradni in delovni jezik v vseh institucijah, ugotavljajo na šolskem ministrstvu. V Sloveniji govori francosko le štiri odstotke prebivalstva, kar nas uvršča na rep med skorajšnjimi člani EU. Veliko si obetajo od projekta “Vzpodbujanje učenja in poučevanja francoščine v osnovni šoli”, ki je začel potekati junija, iztekel se bo avgusta 2005, nanj pa se je prijavilo 68 šol. In kakšni so argumenti za uvajanje francoščine v osnovne in srednje šole? Francija je tretja najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica in prva na znanstveno-raziskovalnem področju.
Nadebudnim frankofilom svetujemo, da se držijo strategije Slovenske vojske, ki je, kot smo že omenili, na študentski areni pobrala nagrado za najboljši prodor med mlade.
V vaša ušesa pa je z univerzitetnim info blokom prodrla Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>