Po dolgem poletju smo zopet nazaj. Zajtrk avantgarde se vrača na spored jutranjega programa, le da v letošnjem letu en dan in nekaj ur prej! Tudi njega formo bomo že v začetku premenjali, saj obilno dogajanje letošnje jeseni na ljubljanski sceni prav kliče k obravnavi aktualnega materiala, ki bi – ali pa je že – tako ali tako prišlo v nujno obravnavo Zajtrka avantgarde.
Prejšnji teden v četrtek je bil koncert Lionela Marchettija [marketíja], francoskega konkretnega muzičarja in elektroakustičarja Norberta Möslanga. Marchetti je v živo ustvarjal zgolj z ojačevalci in zvočnimi viri, ustvarjal je prostor, ki pa v Kapelici žal ni prišel do takšnega izraza, kot je želel sam. Umetnik brez vsakršnega znanja o notnem zapisu ustvarja konkretno glasbo, v kateri se rišejo glasovi, njegova poezija in čisti zvoki, ki jih izvabi iz različnih realij v svetu okoli sebe ter jih naknadno sestavi v celoto.
Zato bomo v nekaj minutah združili njegova dela Les Fleurs Tombent, Le chemin du chaman in ostale in z njimi podali šnelkurz njegovega ustvarjanje. V celokupni veličini predstavljenega pa ne bo umanjkal tudi glas Marka Pogačnika, ustanovitelja skupine OHO, ki je en teden nazaj, natančneje v sredo, govoril o skupini in njenih ustvarjanjih ter akcijah. Taisti Pogačnik, ki so ga četrtem letu gimnazije premestili na Studenec in mu očitali shizofrenijo, ki jo več kot očitno ni imel ter se dandanes ukvarja predvsem z vodo in ekologijo.
Lionel Marchetti [marketí] je avantgardni glasbenik in skladatelj; njegova je zasluga za ogromne inovacije v elektroakustični glasbi, ki se ne podreja klasičnim okvirom. V bistvu je bil prav Marchetti tisti, ki je tovrstno glasbo izvrgel iz akademskih sfer v polje svobodne improvizirane godbe. Poslušajmo torej in se sprostimo ob glasbi, za katero niti ne vemo, če jo lahko tako imenujemo. Zvočna umetnost? Sounding? Soundic?
Poslušali smo, v kratkem prikazu in združevanju, dela Lionela Marchettija.
V nedeljo pa je bil v Gromki nastopal duet kontrabasistke, vokalistke Joëlle Léandre [žoel leandr] in zgolj vokalistke Lauren Newton. V njuni raznolikosti je Newtonova svoje čare prikazovala kot alternativna Celine Dion, Leandrova pa je bila tista, ki je koncertno vzdušje držala in obdržala pokonci. Čeravno Newtonovi ne gre odvzemati vokalnega mojstrstva, je njuna skupna nastopanjska bit nastopila zgolj v predzadnjem komadu, v katerem sta obe začeli izvajati glasovne inovacije, nekje na teoretski ravni Gillesa Deleuza, ko je ta pri Gherasimu Luci govoril o jecljanju, o nezmožnosti glasu, da izrazi, kar želi; to vse pa je najbolj predstavila Joelle Leandre in sprva njena imitacija Lauren Newton, nato pa samostojni vzpon po ustnozvokovni strukturi glasov.
Ob tej kratki recenziji dogodka pa naj za konec najavim še dogajanje v Gromki, ki v torek gosti Ireno Tomažin in CPG Impro, vse to pa v okviru dlje trajajočega Ciklusa pesniških nastopov z naslovom pri besedi z glasom in zvokom. Natančneje o vsem tem, predvsem o legendarnem Jaapu Blonku, ki tud uleti, pa čez en teden.
Z informacijo, da smo v podlagi poslušali CPG Impro, katerih nastop smo ujeli v Španskih borcih, pa Zajtrk avantgarde zapira svoje duri. Jedu je Andrej.
Komentarji
komentiraj >>