Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KONČNI IZID: PAPUA NOVA GVINEJA PRED SLOVENIJO (2444 bralcev)
Petek, 22. 10. 2010
Luka P. in Gregor K.



20. oktobra je Združenje novinarjev brez meja izdalo letno poročilo o svobodi medijev v večini držav po svetu. Le-to je zgrajeno na podlagi vprašalnika, ki je bil posredovan novinarjem, pravnikom, akademikom in aktivistom v posamezne države. Vprašalnik je sestavljen iz 43ih vprašanj, ki se osredotočajo samo na novinarsko svobodo, nanašajo pa se na fizično nasilje, umore, posredne grožnje in aretacije novinarjev ter na dostop do informacij, cenzuro, samocenzuro, kontrolo medijev, pravne in tržne pritiske, pa

20. oktobra je Združenje novinarjev brez meja izdalo letno poročilo o svobodi medijev v večini držav po svetu. Le-to je zgrajeno na podlagi vprašalnika, ki je bil posredovan novinarjem, pravnikom, akademikom in aktivistom v posamezne države. Vprašalnik je sestavljen iz 43ih vprašanj, ki se osredotočajo samo na novinarsko svobodo, nanašajo pa se na fizično nasilje, umore, posredne grožnje in aretacije novinarjev ter na dostop do informacij, cenzuro, samocenzuro, kontrolo medijev, pravne in tržne pritiske, pa tudi na prisotnost interneta in ostalih novih medijev v posamezni državi. Obstaja pa dilema glede same merodajnosti metodologije raziskave. Več o tem nam je povedal asistent na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede, Igor Vobič:



Po dotičnem indeksu medijske svobode so novinarji najbolj ogroženi v Eritreji, Severni Koreji, Turkmenistanu, Iranu, Burmi, Siriji, Sudanu in Kitajski. To pa so tudi najboljši primeri, kjer ima država nadzor nad večino medijev. Kot najbolj prijazne države do novinarjev se pričakovano navaja skandinavske države, Islandijo, Nizozemsko, Švico, Avstrijo, Novo Zelandijo in Estonijo. Kar se tiče same Evropske unije, je 13 od 27ih članic med prvimi 20imi, nekatere od ostalih 14ih pa so se uvrstile zelo nizko. Med njimi najbolj izstopajo Italija, Romunija, še posebej pa Grčija in Bolgarija. To nakazuje, da Evropska unija ni homogena celota, kar zadeva medijsko svobodo. Ravno nasprotno, razlika med dobrimi in slabimi evropskimi izvajalci v smislu dopuščanja novinarske svobode se iz leta v leto veča, medtem ko se na svetovni ravni manjša, kar je zelo zaskrbljujoče, saj Evropa uživa ugled kot vodilna v svetu pri spoštovanju raznoraznih pravic. Na problem slabe uvrstitve članic Evropske unije in velikega razkoraka med njimi opozarja tudi Olivier Basille, predstavnik novinarjev brez meja:



Svoj pogled na omenjeno diskrepanco pa nam je ponudila tudi poslanka Socialnih demokratov Majda Potrata:



O tem problemu je spregovoril tudi Igor Vobič:



Na lestvici se pred določenimi članicami Evropske unije nahajajo tudi nekatere afriške države z izrazito slabšim gospodarskim položajem, na repu seznama pa so pristale ekonomsko močne države. To napeljuje k misli, da gospodarski položaj posamezne države ni nujno povezan s širšo medijsko svobodo. Tudi o tem smo govorili z Olivierom Basillom:



Tudi predsednik Društva novinarjev Grega Repovž je podal svoj pogled na povezanost gospodarske razvitosti in medijske svobode:



Na to temo smo spregovorili tudi z Marcom Gruberjem, vodjo evropskega oddelka pri Mednarodni zvezi novinarjev:



Po mnenju Basilla pa tudi politični ali ekonomski sistem ne igrata glavne vloge pri količini svobode na področju novinarstva:



Repovža smo prosili, naj predstavi svoj pogled glede problemov medijske svobode po svetu:



Osredotočimo se na Slovenijo. Ta se je letos na indeksu medijske svobode znašla na 46. mestu, kar je osem mest slabše kor lani in kar 32 mest slabše kot leta 2002, ko so takšno merjenje opravljali prvič. Kot izpostavljajo novinarji brez meja, je za zadnji zdrs kriva predvsem vložena tožba bivšega premiera Janeza Janše proti finskemu novinarju Magnusu Berglundu za kar 1,5 milijona evrov. Ravno to, da je tožba bivšega predsednika vlade - po mnenju novinarjev brez meja - ključna točka za padec Slovenije, poraja določene sume. Poslušajmo, kaj o tem pravi Janšev strankarski kolega, tudi sam nekoč novinar, Miro Petek:



Petek meni, da se moramo za razumevanje nazadovanja medijske svobode vrniti nekaj let nazaj:



Tožbo Janeza Janše proti finskemu novinarju je Potrata iz Socialnih demokratov ocenila takole:



Na vprašanje, kaj konkretno očita vladajoči koaliciji glede manjšanja medijske svobode v Sloveniji, je Petek povedal naslednje:



Za konec Igor Vobič s FDV-ja sicer opozori na Janševo tožbo proti finskemu novinarju, a hkrati dodaja, da ne smemo pozabiti na kapitalske pritiske na medije:



Kultivator o medijski svobodi doma in po svetu so pripravili Luka P., Gregor in Boris.



Komentarji
komentiraj >>