* V lanskem letu je z Otoka naplavilo dva EP-ja, ki sta nemudoma pritegnila uho žanrsko raznorodnega poslušalstva, kljub temu da je šlo za šele prvi izdaji izpod prstov dvojca Mount Kimbie. Britanca Dominic Maker in Kai Campos sta plošči 'Sketch On Glass' in 'Maybes' povila pod okriljem založbe Hotflush Recordings, ki je nekje po treh letih od svojega nastanka v letu 2003 začela konstantno privlačiti pozornost in žeti hvalo. Razlogi so precej preprosti - na eni strani enačenje založbe z dubstep izdajami, ki so v zadnjih letih razgrabljene kot vroče žemljice, na drugi strani pa sam izbor muzičarjev, ki so se znašli pod streho dotične založbe, predvsem pa po zaslugi njenega vodje Paula Rosea, znanega kot Scuba, ki se je v tem času zavihtel med najbolj omenjane producente aktualne elektronske scene.

Z letošnjo izdajo dolgometražnega prvenca Mount Kimbie naslovljenega 'Crooks & Lovers' pa so se oči in seveda ušesa še bolj napeto usmerila k založbi in njenima novima varovancema. Čeprav bi se izdelek na grobo morda umeščalo pod razdelek »dubstep«, pa sta fanta naredila ravno enega izmed finejših manevrov in ustvarila plato, ki drzno razteguje to žanrsko oznako čez njene meje. Če naj tukaj govorimo preprosto o postdubstepiš izdelku, ali pa celo o »mountkimbiejevski« plati, bo pokazal čas in predvsem njune prihodnje izdaje. Fanta sta nedvomno ustvarila svoj prepoznavni zvok in uporabila finomehanične, po študioznosti dehteče prijeme, ki v organizem precizno sproščajo nežne in božajoče tripoidne doze. Gre za umerjen spoj elektronskega z organskim, tekočega z nabrejkanim, budnega z napol budnim ... Ne gre preslišati, da za izdelkom poleg tehnične dovršenosti stoji naravnost porcelanasta senzibilnost, ki prefinjeno lovi ravnotežje med temi nasprotujočimi si vzgibi. Komadi so polni potenciala za brezbrižno sanjarjenje, pri čemer pa bi si vsakič zaželeli še kakšno minutko zraven, saj večinoma znašajo zgolj nekje med dvema in štirimi minutami.

Na albumu pa žal vendarle rahlo umanjka takšna intenziteta v srce segajočih prijemov, katerih sta predhodni plošči ne le polni, temveč naravnost stkani iz njih. Kljub temu pa se lahko kratka oznaka njunega dosedanjega opusa glasi: zrelo za - po lastni želji - neozdravljive introspektivneže. Mount Kimbie pa se trenutno svaljkata po intenzivni evropski turneji - v nekaterih primerih kot otvoritvena točka kanadskemu glasbeno nadarjenemu matematiku Caribouju. Vendar pa je nedavna priložnost v živo preveriti vrline teh dveh britanskih fantov razkrila, da je zaenkrat studio še vedno bolj domač ambient za njiju - morda pa je to zgolj stvar koncertne kilometrine, ki jo bosta v prihodnje še nabrala.

pripravila Pina Gabrijan