OFF NAPOVEDNIK

Bruka! To je najverjetneje beseda, ki v zadnjih dneh pada na pamet mnogim prebivalcem Hrvaške. Hrvaški mediji so namreč poročali, da ima premierka Jadranka Kosor torbico, ki je podobna torbici znane oblikovalske znamke Fendi, ki naj bi stala najmanj 2000 evrov. Tu pa se prava „bruka“ šele začne. Ni toliko problem to, da nosi premierka torbico v vrednosti dveh povprečnih hrvaških bruto plač, temveč dejstvo, da so v uradu premierke zgodbo medijev zanikali, češ da ima Kosorjeva le ponaredek torbice in ne originala. Mediji so nato urad opozorili, da je posedovanje ponaredkov kaznivo, nakar so iz urada prvo svoje sporočilo zanikali in dejali, da ne gre za ponaredek, ampak le za torbico, ki je podobna originalu.

No, tudi na vprašanje, kje in za koliko denarja je premierka kupila torbico, iz urada novinarji odgovora niso prejeli. Oglasili pa so se v hrvaškem uradu za intelektualno lastnino. Dejali so, da bi bilo bolje, če bi premierka priznala, da ima original, kot da nosi ponaredek. Nakup le-teh namreč pomeni kršitev šestih zakonov o intelektualni lastnini.

Berete originalno ponarejen OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Spodnji dom francoskega parlamenta, imenovan narodna skupščina, bo odločal o sporni pokojninski reformi, ki jo že mesece spremljajo vali protestov. Gre za zadnji korak v sprejetju zakona po tem, ko so ga v torek potrdili v senatu. Zakon predvideva postopen dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let do leta 2018 ter s 65 na 67 let za tiste, ki po standardih države ne plačujejo dovolj prispevkov. Čeprav se trenutno protesti umirjajo, so sindikati za jutri pozvali k še enemu množičnemu uporu, ki naj bi ga ponovili šestega naslednji mesec, socialisti pa so napovedali tudi ustavno presojo zakona.

Generalna skupščina Združenih narodov je včeraj sprejela že devetnajsto resolucijo, v kateri poziva Združene države Amerike, naj odpravijo embargo proti Kubi. Proti resoluciji so glasovale le Združene države in Izrael. Čeprav embargo traja že od leta 1960, obubožana država pa ne predstavlja nobene grožnje ameriški regionalni varnosti, je predsednik Združenih držav Barack Obama napovedal zgolj pogojno izboljšanje odnosov s Kubo. Tako naj bi Američanom olajšali družinska potovanja v deželo cigar in mohitosov ter odpravili prepoved pošiljanja denarja kubanskim sorodnikom.

V zvezni državi Arizona so v primeru usmrtitve Jeffreyja Landrigana oblasti priznale, da so drogo, ki jo uporabljajo za usmrtitev, kupile od britanske firme. Podjetja zaenkrat ne želijo imenovati, v Veliki Britaniji, kjer je smrtna kazen nezakonita, pa razkritje zaradi moralne spornosti že dviguje prah. Razkritje imena podjetja, ki je Arizoni prodalo sodijev thiopental, prvo od treh substanc, ki se uporablja za usmrtitev v arizonskih zaporih, je v časniku The Guardian zahteval Clive Stafford Smith, britanski odvetnik na področju državljanskih pravic. Neimenovano britansko podjetje je obtožil, da iz ubijanja ljudi dela posel.

Izraelska policija se je spopadla z arabskimi in izraelskimi protestniki v pretežno arabskem mestu Um al-Fam, kjer so desničarski Judje nameravali izvesti svoj pohod pod naslovom „Naša zemlja Izrael“. Omenjeni radikalni Judje namreč zahtevajo izgon Arabcev iz Izraela in Zahodnega brega. Do spopada je prišlo še pred napovedanim pohodom, policija pa je s solzivcem in pendreki razgnala okoli 200 protestnikov. Pohod radikalnih Judov, ki jih je bilo med 20 in 30, je lokalno prebivalstvo razumelo kot provokacijo in poskus delegitimizacije arabske prisotnosti v Izraelu.

Otoke Mentawi ob zahodni obali Sumatre v Indoneziji je preplavil cunami, ki je sledil ponedeljkovemu potresu z magnitudo 7,7 na zahodu Indonezije. Reševalci se na otokih ob soočanju s slabim vremenom in popotresnimi sunki že spopadajo s katastrofo. Zaenkrat je pogrešanih 400 ljudi, 154 pa so jih našli mrtvih. Indonezijski predsednik Susilo Bambang Yudhoyono je zaradi dogodka odpovedal svoj obisk Vietnama.

Iz poslanske skupine Socialnih demokratov je izstopil Andrej Magajna, sicer član Krščanskih socialistov, ki pa je bil na parlamentarnih volitvah leta 2008 izvoljen v državni zbor na listi SD. Med njim in Socialnimi demokrati je že večkrat prišlo do navzkrižja, o razlogih za izstop pa se je Magajna razgovoril na današnji tiskovni konferenci:



Poslušajmo še odziv Bojana Kontiča, vodje poslanske skupine Socialnih demokratov, na izstop Magajne:



Na sestanku ožje skupine Ekonomsko-socialnega sveta, ki ga je sklical premier Pahor, je vladna stran nekoliko popustila pri predlogu pokojninske reforme. A ne veliko. Tako bi obdobje za izračun pokojninske osnove namesto zdaj predlaganih 34 let podaljšali le na 28 let, pripravljenost pa je vlada pokazala tudi pri spremembah pri bonusu za starševstvo, kjer bi upoštevali vse otroke in ne največ tri. V Zvezi svobodnih sindikatov so na to malenkostno popuščanje odgovorili, da so njihove zahteve jasne, in sicer, da je starostna meja za upokojitev 60 let in največ 40 let pokojninske dobe za moške in 38 let za ženske. Sindikati tako vztrajajo pri napovedi naknadnega zakonodajnega referenduma.

Danes je zadnji dan študentskih volitev v Ljubljani, na katerih lahko ljubljanski študentje in študentke volijo predstavnike v upravne odbore Študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter v študentski zbor. Rezultati volitev in novo predsedstvo ljubljanske Študentske organizacije, ki bo zamenjalo sedanje tehnično predsedstvo, bo znano najkasneje 8. novembra. Naj samo spomnimo, da je trenutno tehnično predsedstvo sledilo odstopu bivšega predsednika Jerneja Štromajerja in ministrov v njegovi vladi po zapletih ob julijskem spornem spreminjanju študentske ustave.

Študentska organizacija Slovenije je že začela z zbiranjem podpisov za naknadni zakonodajni referendum o zakonu o malem delu. Pri zbiranju se jim pridružujejo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so hkrati napovedali tudi predlog veta. Podporo zbiranju so dali tudi v podmladku neparlamentarne Nove Slovenije, zbiranje pa so v primeru neuspešnega veta napovedali še v podmladku Slovenske demokratske stranke. Za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma mora ŠOS zbrati 2500 podpisov. Več o poteku nam je povedala predsednica ŠOS-a, Katja Šoba:



Pred avstrijskim veleposlaništvom v Ljubljani je potekal protest slovenskih in hrvaških aktivistov za človekove pravice v podporo avstrijskim aktivistom za zaščito živali zaradi kršitve človekovih pravic v Avstriji. Protesta se je udeležil tudi obtoženi avstrijski aktivist David Richter. O razlogih za protest se je za Radio Študent razgovorila aktivistka Urška Breznik:



Breznikova je povedala še nekaj o razlogih, ki po vsej verjetnosti stojijo za tožbami aktivistov:



Odprtokodno programje je na spletu že dobro znana pogruntavščina, ki bi jo lahko orisali kot boj Davida proti Goljatu. Podoben proces se že nekaj časa odvija tudi na znanstveno-raziskovalnem področju. Berlinska deklaracija iz leta 2003 je pogosto omenjana kot prelomna točka delovanja raziskovalnih ustanov v odprtokodni maniri. Plodno debato so ob koncu četrtega vsakoletnega Tedna prostega dostopa prenesli tudi na slovenska tla preko posvetovanja z naslovom »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov«. Na posvetu in okrogli mizi bo potekala razprava o temeljnih principih in pomenu prostega dostopa do objav iz javno financiranih raziskav ter do drugih publikacij. O posvetu je spregovorila predsednica programskega odbora posvetovanja Maja Božič:



Dodajmo še, da bo okrogla miza potekala jutri ob 14. uri v stekleni dvorani Grand hotela Union.

OFF Program so pripravili Goran, Boris in Jure G.