Nemška vlada je predlagala zakon, po katerem bi prisilne poroke, ki se dogajajo med muslimanskim prebivalstvom, iz prekrškov prekvalificirali v kazniva dejanja in tako omogočili njihovo lažje preganjanje. Zakon, ki ga mora potrditi parlament, naj bi ženskam tudi olajšal vrnitev v Nemčijo, če bodo te po ločitvi izgubile pravico do bivanja in če bodo lahko dokazale povezave z državo. V Nemčiji naj bi se vsako leto na nevladne organizacije obrnilo okoli 1000 žensk, ki so žrtve prisilnih porok. Notranji minister Thomas de Maiziere je ob tem dejal, da se je država s tem jasno opredelila, da pri teh porokah ne gre za dopustno tradicijo iz prejšnjih časov ali iz drugih kultur.

Predlog zakona pa v kontekstu debate o integraciji, ki te dni poteka v Nemčiji, ni edini, ki poskuša urejati življenje priseljencev. Predlagali so še spremembe na področju azilne politike in lažnih porok. Med drugim predlagani zakoni določajo, da morajo priseljenci, ki želijo podaljšati dovoljenje za bivanje v državi, obiskovati tako imenovane integracijske tečaje, se naučiti nemščine in seznaniti z nemškimi zakoni ter vrednotami.

Medtem ko romunski parlament razpravlja o nezaupnici desnosredinski vladi premiera Emila Boca, ki jo je vložila opozicija, več deset tisoč Romunov v Bukarešti protestira proti varčevalnim ukrepom vlade, ki predvidevajo tudi zvišanje davkov ter odpuščanja in zniževanja plač v javni upravi. Boc ukrepe zagovarja, saj zagotavljajo obljubljenih 20 milijard evrov finančne pomoči državi s strani Mednarodnega denarnega sklada, Evropske unije in Svetovne banke. Opozicija je nezaupnico vložila zato, ker naj bi se vlada s sprejetjem varčevalnih ukrepov spustila v vojno z lastnim ljudstvom.

Francoska narodna skupščina je kljub protestom sprejela sporno pokojninsko reformo, ki starost za upokojitev zvišuje s 60 na 62 let. Zakon je tako prestal zadnjo parlamentarno oviro, preden pa stopi v veljavo, ga mora podpisati le še predsednik Nicolas Sarkozy. Opozicija je ob tem že napovedala, da se bo obrnila na ustavno sodišče.

Predsednica Študentske organizacije Slovenije je sporočila, da so že dan po sprejetju zakona o malem delu zbrali 2500 podpisov, potrebnih za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Po mnenju ŠOS-a gre za jasen signal, da študentje z zakonom in socialno situacijo v Sloveniji niso zadovoljni. Z zbiranjem podpisov nameravajo nadaljevati do zakonsko določenega roka in tako v torek predsedniku Državnega zbora Pavlu Gantarju posredovati zbrane podpise.

Ministrica za kulturo Majda Širca je dejala, da jo je presenetila zahteva za razpis referenduma o zakonu o Radio televiziji Slovenije, ki so jo v torek vložili poslanci SDS, SNS in poslanec Andrej Magajna. Zagotovila je, da je bil postopek priprave zakona demokratičen in rezultat usklajevanja in sodelovanja s strokovno javnostjo ter sindikati. Širca dodaja, da novi zakon zagotavlja depolitizacijo RTV in ne obratno. Tudi očitki o komercializaciji in privatizaciji RTV-ja so po njenem demagoški in posledica površnega branja.