OFF NAPOVEDNIK

Ruskega premiera Vladimirja Putina je včeraj v ukrajinski prestolnici Kijev pričakalo nekaj mladenk zgoraj brez in z venci cvetja na glavi, s čimer so protestirale proti njegovemu obisku Ukrajine. Aktivistke feminističnega združenja Femen so se tako zbrale kje drugje kot pred Leninovim kipom v središču Kijeva, svoj nastop pa so začinile z transparenti. Eden se je tikal Putinove konstitucije, saj je na njemu pisalo: 'Ne bomo spale s kremeljskimi palčki'. Drugi transparenti pa so izražali mnenja proti vmešavanju ruskih voditeljev v ukrajinske notranje zadeve.

Vodja gibanja Ana Gucol je dejala, da se po obiskih visokih ruskih predstavnikov v Ukrajini zmanjša svoboda medijev in svoboda do pravice zbiranja. Verjetno pa takšen način demonstriranja tudi pritegne največ pozornosti javnosti. Sicer pa to ni bila prva takšna akcija feminističnega gibanja Femen. Ob zmagi Viktorja Janukoviča na predsedniških volitvah februarja letos so namreč predstavnice gibanja zgoraj brez protestirala kar v volilnem štabu Janukoviča.

Berete zgoraj brez OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Hrvaški sabor ni izglasoval nezaupnice vladi premierke Jadranke Kosor, saj je vlado podprlo 79 poslancev 151-članskega parlamenta, proti pa jih je glasovalo 62. Razprava je potekala na zahtevo opozicije na čelu s socialdemokrati, ki meni, da je vlada odgovorna za vse slabše gospodarsko stanje v državi in neizvajanje reform. Mislijo tudi, da je zaradi številnih afer in notranjih spopadov največja koalicijska stranka Hrvaška demokratska skupnost pri državljanih izgubila verodostojnost. Kosorjeva je vse očitke zavrnila in poudarila, da bo njena vlada ostala pri treh glavnih točkah svojega mandata: okrevanju gospodarstva, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Nekdanji premier in sedaj na novo poslanec Ivo Sanader ni glasoval, saj bi po njegovih besedah z glasom proti vladi rušil ekipo, ki jo je pred tremi leti sam pomagal sooblikovati.

Voditelji držav članic Evropske unije v Bruslju razpravljajo o vprašanju, ali ukrepi za izboljšanje gospodarskega upravljanja s ciljem preprečitve novih kriz zahtevajo spremembo Lizbonske pogodbe. Za to se najbolj zavzemata Francija in Nemčija, medtem ko druge članice niso navdušene nad takšno potezo. Razpravo o tem odpira poročilo delovne skupine za izboljšanje gospodarskega upravljanja pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya. V tem poročilu med drugim predlagajo vzpostavitev stalnega mehanizma za reševanje kriz po letu 2013, ko se iztečeta veljavna mehanizma za pomoč Grčiji in zagotavljanje stabilnosti evra.

Z vzpostavitvijo takšnega mehanizma se sicer strinjajo vsi, težava pa je v tem, da bi morda morali spremeniti Lizbonsko pogodbo, ki velja šele eno leto. Nemčija in Francija pa pozivata k spremembam Lizbonske pogodbe do leta 2013 in to ne samo zaradi pravil omenjenega mehanizma, ampak tudi s ciljem preučitve možnosti glasovalnih pravic kot sankcije za kršitelje pravil.

Francoski obrambni minister Herve Morin je napovedal, da bi lahko Francija in nekatere druge članice zveze NATO že prihodnje leto začele umikati vojake iz Afganistana. Tako Morin pravi, citiramo: "V okvirnem predlogu nove Natove strategije je določen datum, to je začetek leta 2011, ker bomo v letu 2011 Afganistancem predali vrsto okrožij", konec citata. Po urniku, ki ga je določil predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama, naj bi v letu 2011 tudi prve ameriške enote zapustile Afganistan. Morin je še pojasnil, da odločitev za umik nima zveze z grožnjo Osame bin Ladna s terorističnimi napadi v Franciji.

Direktor angleške obveščevalne službe MI6 John Sawers pravi, da se neprestano srečujejo z dilemo, ali naj pridobivajo podatke z mučenjem ali ne. Tako trdi, da se metodam čim bolj izogibajo, kljub temu da to omogoča več terorističnih aktivnosti, zaradi katerih umirajo Britanci. Sawers je prvi direktor službe MI6, ki je imel javni govor, poudaril pa je, da morajo tajne organizacije ostati tajne, če hočejo varovati svoje podatke, pa četudi se kakšen predstavnik takšnih organizacij občasno pokaže kot javna osebnost.

Mjanmarski zunanji minister Nyan Win je izjavil, da bodo opozicijsko voditeljico Aung San Suu Kyi po novembrskih volitvah morda izpustili na prostost. Sicer je vojaška oblast v Mjanmaru Kyimovi prepovedala sodelovanje na novembrskih volitvah zaradi obsodb s strani hunte. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon in zahodne države so tamkajšnje oblasti večkrat pozvale, naj izpustijo Kyijevo na prostost, sicer volitve ne bodo kredibilne. Moon še meni, da bi izpustitev več kot 2.000 političnih zapornikov pomagala ustvariti vtis, da bodo te volitve bolj vključujoče in participativne.

V Gvineji naj bi drugi krog predsedniških volitev, ki je bil večkrat prestavljen, izvedli 7. novembra. Prestavljen je bil zaradi spopadov na ulicah med privrženci preostalih dveh kandidatov Alpha Condeja in Celloua Daleina Dialle ter splošne politične krize v državi. Prejšnji teden sta oba kandidata pozvala svoje privržence k umiritvi strasti, čeprav sta na začetku drug drugega obtoževala vzpodbujanja nasilja do nasprotnega tabora. Sicer je v državi po smrti dolgoletnega voditelja Lansane Condeja leta 2008 prevzela oblast vojska. Združeni narodi pozivajo Gvinejo, naj čim prej izvedejo drugi krog predsedniških volitev in s tem prekine politično nestabilnost v državi.

Po računskem sodišču je tudi ustavno sodišče opozorilo na dolžnost vlade, da odpravi tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Tako je generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan zapisal, da pravna obveznost za odpravo plačnih nesorazmerij ni bila ne spremenjena in ne ukinjena. Kerševan sicer protestira proti ministrstvu za finance, ki ustavnemu sodišču prek sistema MFERAC ne želi omogočiti izplačila plač v skladu z odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Prek omenjenega sistema namreč poteka izplačilo plač zaposlenim na ustavnem sodišču. Včeraj je tudi računsko sodišče pritrdilo Skupnosti občin Slovenije, da mora vlada odpraviti omenjena nesorazmerja. O tem smo govorili z Jasmino Tkalčič, pravno svetovalko pri sekretariatu Skupnosti občin Slovenije.



Odprla se je mednarodna konferenca z naslovom 'Dnevi socialne ekonomije', ki jo organizirata Slovensko združenje za duševno zdravje – ŠENT - in skupnost privatnih zavodov. Najprej nam je več o današnjem poteku konference povedal izvršni direktor ŠENT-a Nace Kovač:



Kaj pa nas čaka v nadaljevanju konference:



Ob pol osmih zvečer bo v atriju Mestnega muzeja Ljubljana v organizaciji občine in Zavoda za kulturne dejavnosti Kultipraktik potekal tematski večer 'Vloga medijev pri razpadu Jugoslavije'. O večernem dogodku smo govorili z Tomom Ravbarjem iz zavoda Kultipraktik: