Državni zbor je ta teden z oseminšestdesetimi glasovi za sprejel priporočila varuhinje človekovih pravic Republike Slovenije Zdenke Čebašek-Travnik, ki jih je sicer varuhinja že junija letos predstavila v 15. rednem letnem poročilu. V poročilu Urada varuha človekovih pravic je celovito predstavila svoje ugotovitve in mnenja o stanju človekovih pravic v naši državi v minulem letu. Velik del njenih ugotovitev jo je pripeljalo do vprašanja, ali je Slovenija sploh (še) socialna in pravna država. Družbeni red in ureditev namreč omogočata kopičenje bogastva v rokah parih posameznikov, kar enostavno pomeni, da nujno povzroča pomanjkanje pri veliki večini ostalih državljanov. Z uvedbo neoliberalnih sprememb, ki so nas doletele v zadnjih nekaj letih, je vse bolj očitno, da država čedalje bolj deluje za tiste, ki imajo denar. Čebašek-Travnikova opozarja, da se kljub vsakoletnemu sprejetju priporočil s strani poslancev, praviloma številna opozorila ponavljajo iz leta v leto. In nič drugače ni bilo letošnje leto.

Največ pozornosti ter kritik je bilo namenjenih:

- kršitvam delovnopravne zakonodaje in sicer neplačevanju zdravstvenih ter socialnih prispevkov delavcem s strani delodajalcev;

- slabemu izvajanju nadzora nad delom v javnem sektorju (predvsem v zdravstvu in sodstvu); saj se zdi, da se kljub zakonsko opredeljenemu načinu nadzora - zaradi pomanjkanja inšpekcijskega kadra – nadzirani v večini primerov nadzorujejo kar sami sebe;

- pravosodju; čedalje bolj jasno se kaže, da je iskanje pravice na sodiščih pogojeno z višino finančnih sredstev – drage odvetniške storitve si lahko privoščijo samo premožni posamezniki;

- stanovanjski politiki;

- ter pojavu tako imenovanega medijskega sojenja; veliko je ljudi, ki so bili prizadeti zaradi navedb v medijih, da so storilci kaznivih dejanj, ne da bi bili za takšna dejanja pravnomočno obsojeni, pri čemer prihaja do trka več temeljnih ustavnih pravic

Varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik smo najprej vprašali, s kakšnimi občutki se vsako leto odpravlja v Državni zbor. Ali prevladuje resignacija ali pa vendarle tli optimizem, da se spoštovanje človekovih pravic postopno izboljšuje:



Varuhinja v svojem poročilu opozarja predvsem na neodzivanje državnih inštitucij in organov lokalne skupnosti na njena opozorila in priporočila. Ali ima v tem smislu inštitut varuha dovolj pristojnosti za učinkovit pritisk na vzvode politične moči:



Poglejmo si sedaj stališča nekaterih poslanskih skupin o letnem poročilu varuhinje človekovih pravic. Čeprav je večkrat deležna raznih očitkov, se tokrat zdi, da večinoma prevladuje pozitivna ocena poslancev. Seveda ne o stanju človekovih pravic v Sloveniji, ampak o kvaliteti izdelave samega poročila. Stališče Slovenske demokratske stranke je predstavila Eva Irgl, tudi predsednica parlamentarne komisije za človekove pravice:



Ali se Irglova strinja z očitki varuhinje o neodzivanju državnih organov na njene ugotovitve in priporočila:



Prav iz Slovenske demokratske stranke so na varuhinjo večkrat leteli očitki o politično pristranskem opozarjanju na človekove pravice. Irglova priznava, da v njeni stranki včasih obstaja politično nestrinjanje z nekaterimi potezami varuhinje:



Komentar varuhinje na očitek, da je njen izbor kršitev človekovih pravic oblikovan na podlagi njene svetovnonazorske usmeritve:



V imenu poslanske skupine Zares je stališče do poročila predstavil Vito Rožej, sicer tudi član parlamentarne komisije za človekove pravice:



Slovenska ljudska stranka ni izjema pri trošenju pohval na račun poročila varuhinje. Govori poslanec Gvido Kres:



Kresa smo vprašali, ali ne bi poslanci ob spraševanju varuhinje, ali je Slovenija še socialna in pravna država, vendarle zahtevali izčrpnejše odgovore in poteze državnih organov. Nenazadnje poslanci zlahka ob vsaki njim nevšečni potezi vlade oziroma drugih organov zahtevajo sklice izrednih sej. Ali si opozorila varuhinje ne zaslužijo česa podobnega?



Podpredsednik parlamentarne komisije za človekove pravice Andrej Magajna, prej član poslanske skupine Socialnih demokratov, po novem pa član novoustanovljene poslanske skupine Solidarnost, nam je povedal, kako je pripravljeno poročilo:



Kaj pa o poročilu meni poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije? Govori Milan Gumzar:



Gumzarja smo vprašali, ali bo kot poslanec izkoristil orodja, ki so mu na voljo, da bi se določene stvari s področja kršenja človekovih pravic izboljšale:



Kultivirala sta Luka P. in Tadej.