Produkcija znanja je danes ena temeljnih človekovih dejavnosti, ki pa je nemalokrat omejena le na peščico strokovnjakov, ki to znanje po navadi ljubosumno skrivajo. Tovrstne skrivalnice, ki jim vzrok največkrat tiči v spoštovanju avtorskih pravic, gotovo ne pripomorejo k napredku človeške družbe. Širok ali celo prost dostop do znanstvenih dosežkov bi znanstveno-raziskovalno delo zanesljivo pospešil. Dvodnevni posvet na to temo je organizirala Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino in pod pokroviteljstvom Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Predstavljajte si, da vam je na voljo celoten obseg človeškega znanja le na miškin klik. In ne samo to. Predstavljajte si, da lahko to znanje tudi brez kakršnihkoli obveznosti uporabite: spremenite, dodate, odvzamete ali kako drugače začinite dosežek nekoga drugega. S tem lahko neko znanstveno dognanje nadgradite, oziroma na njem zgradite neko novo znanstveno spoznanje. Ne da bi bilo za to treba plačati. Tak projekt je seveda obsežen in dolgotrajen, saj so zaščitene znanstvene vsebine še vedno temeljni problem, čemur pritrjuje tudi doktor France Demšar, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost:

Vendar, kaj sploh pomeni prost dostop do znanstvenih vsebin? Poslušamo Iryno Kuchmo, predstavnico EIFL:

Pomembnosti in prednosti prostega dostopa do znanstvenega dela se zaveda tudi doktor Demšar:

Raziskave pa lahko naletijo na nepremostljive ovire. Ena takih bi lahko bile korporacije, ki bi z monopolom nad avtorskimi pravicami oziroma patenti blokirale tovrsten razvoj znanstveno-raziskovalnega dela. Vendar Iryna Kuchma pravi, da temu ni nujno tako:

Avtorjev, ki se strinjajo z neomejenim dostopom drugih do njihovih raziskav je vse več. Po neki raziskavi naj bi v letu 2009 bila petina vseh tistega leta objavljenih člankov prosto dostopna. Tudi stroški raziskovanja se lahko na ta način drastično zmanjšajo, zato so projektu naklonjene tudi vlade držav:

Zanimivo dejstvo je, da je zaenkrat projekt bolj pisan na kožo naravoslovcem:

Edina slaba stran neomejenega dostopa do znanstvenih vsebin bi lahko bilo preveliko število dostopnih člankov, kar bi nemara privedlo do netransparentnosti in dolgotrajnega iskanja relevantnih vsebin. To se seveda da rešiti z vpeljavo naprednih iskalnih tehnologij. Dejstvo pa je, da bi prosto dostop do znanstvenega dela sprožil verižno reakcijo, ki bi pomenila nesluten razvoj znanosti.

Znanost je odpiral JureG.