... Slonokoščena obala bo dobila predsednika po drugem krogu volitev ...
... izboljševanje odnosov med Novo Zelandijo in ZDA ...
... nemška policija aretirala sodelavce neonaci radijske postaje ...
... Državni zbor obiskali Nevidni delavci sveta iz Cazina ...
OFF NAPOVEDNIK
Lestvice in seznami, ki jih pripravljajo razne medijske hiše, so se v zadnjem času razpasli preko vseh meja. Tako smo pred nekaj dnevi dobili lestvico najbogatejših Slovencev, čemur ne bi posvečali pretirane pozornosti, če se nanjo ne bi odzval hrvaški Jutarnji list. Ta namreč primerja slovensko in hrvaško lestvico bogatašev. Najbogatejši Slovenec Mirko Tuš ima skoraj trikrat manj premoženja kot najbogatejši Hrvat, lastnik Agrokorja, Ivica Todorić, ugotavlja zagrebški časnik. Pri tem poudarja, da je Todorić sicer štirikrat bogatejši od prvega zasledovalca, Emila Tedeschija.
Ob tej priložnosti smo se v uredništvu aktualno politične redakcije odločili, da po vzoru Top liste nadrealistov razpišemo natečaj za lestvico 100 najrevnejših Slovencev. Sodelujete lahko vsi polnoletni državljani, ki se vam zdijo vaši dohodki primerni za objavo na lestvici. Tako bomo tudi mi prispevali k onesnaženosti naše medijske krajine.
Vi pa poslušate OFF program Radia Študent, katerega ekipa se bo definitvno prijavila na naš lastni razpis.
OFF PROGRAM
V Slonokoščeni obali bodo novega predsednika države v drugem krogu volitev izbirali med sedanjim predsednikom Laurentom Gbagbojem in nekdanjim premierom Alassanejem Ouattaro, ki sta na nedeljskih volitvah dobila največ glasov. V prvem krogu je Gbagbo prejel 38,3 odstotka glasov, Ouattara pa 32,08 odstotka, kažejo končni izidi. Gbagbo in Ouattara imata zelo slabe odnose, kar bi po ocenah poznavalcev lahko povečalo tveganje za nemire v tej zahodnoafriški državi, potem ko naj bi volitve končale desetletje krize, ki se je začela na božič leta 1999 z državnim udarom in se septembra 2002 poglobila s spodletelim pučem in delitvijo države.
Hladni diplomatski odnosi, ki med Novo Zelandijo in Združenimi državami Amerike trajajo od leta 1984, se počasi toplijo. Takrat je namreč novozelandska vlada sprejela zakon, ki je dve leti kasneje to državo razglasil za brezjedrsko, kar je pomenilo prepoved obiskov ameriških ladij na jedrski pogon ali z jedrskim orožjem. Washington je posledično ustavil politične odnose z Wellingtonom, prepovedal vojaško sodelovanje ter zamrznil tristranski obrambni dogovor Anzus, v katerem je tudi Avstralija. Na obisku v Novi Zelandiji se namreč mudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je sklenila novo strateško partnerstvo za 21. stoletje z Novo Zelandijo.
V sporazumu sta se državi zavzeli za poglobitev sodelovanja v boju proti klimatskim spremembam, širitvi ekstremizmov in ironično - jedrskega orožja. Naj dodamo še dve pikantni podrobnosti. Nova Zelandija sodeluje pri okupaciji Afganistana z 230-imi vojaki, Clintonova pa je izrazila posebno hvaležnost njene države zaradi vodilne vloge Nove Zelandije glede vprašanja neširjenja jedrskega orožja.
Nemška policija je aretirala 23 ljudi, ki jih sumijo sodelovanja pri oddajanju neonacističnega radia. »Uporniški radio«, kot so ga poimenovali, je oddajal glasbo in ideologijo, ki odraža nacistična stališča, kar je v Nemčiji kaznivo. V akciji je sodelovalo 270 policistov, ki so v desetih zveznih državah izvedli več kot 20 racij. Neonacisti, ki so organizirali radijsko postajo, so bili stari med 20 in 40 let. Radio je oddajal 24 ur na dan preko ameriških spletnih strežnikov, poslušalci pa so se kot uporabniki registrirali pod lažnimi podatki.
Srbski predsednik Boris Tadić je položil venec ob spomeniku žrtvam pokola na Ovčari pri Vukovarju. Pri tem je izrazil obžalovanje zaradi nedolžnih žrtev in se opravičil zaradi vojnih zločinov. Tadić je prvi predsednik Srbije od konca vojne na Hrvaškem, ki je obiskal Vukovar in Ovčaro, kjer so srbski vojaki novembra 1991 ubili več kot 200 ljudi, večinoma Hrvatov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice.
V hrvaškem dnevniku Glas Istre se novinarji soočajo s kršenjem njihovih delavskih pravic. Uprava jim namreč niža plače in napoveduje odpuščanje večjega števila zaposlenih, kar po mnenju novinarjev vodi v samocenzuro in nižanje verodostojnosti časopisa. Novinarji se pri svojem boju za pravice soočajo s takšnimi in drugačnimi ovirami. Govorili smo z glavno sindikalno zaupnico podružnice Sindikata hrvaških novinarjev v Glasu Istre Mašo Jerin:
Jerinovo smo prosili, naj nam predstavi ozadje spora in koliko časa ta že traja:
Avstrijsko ustavno sodišče je sprožilo postopek presoje pritožb glede dvojezičnih tabel za še 12 krajev na avstrijskem Koroškem. Pritožbe temeljijo na oporekanju kaznim za prehitro vožnjo skozi kraje, ki bi morali biti označeni dvojezično. Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler je konec septembra v zvezi s temi pritožbami na ustavno sodišče že napovedal postavitev novih dvojezičnih krajevnih tabel, a le za deset krajev, ne pa za vseh 12, pri katerih so se ta oporekanja pojavila. Izvzeta sta tako kraja Ločilo v občini Podklošter ter Breg v občini Rožek. Sicer pa bo o tem, po besedah tiskovnega predstavnika ustavnega sodišča na Dunaju, Christiana Neuwirtha, ustavno sodišče odločilo v prvi polovici prihodnjega leta.
Državni zbor je obiskala delegacija Nevidnih delavcev sveta iz Cazina, ki je v Sloveniji na dvodnevnem obisku. Ta je namenjen intervenciji v javno mnenje in akademski razpravi ter organiziranju nadaljnjega boja. Delavci, ki so v Sloveniji delali za podjetje Prenova, so se srečali s poslanci Francom Jurijem, Andrejem Magajno in Andrejo Černak Meglič. Poslušajmo Franca Jurija, ki je pojasnil, kako je prišlo do današnjega srečanja.
Poslušajmo še izjavo delavca Esada Kapića, ki je med drugim spregovoril tudi o ustanavljanju sklada, ki naj bi delavcem izplačal, kar jim dolgujejo delodajalci.
Vlada bo na današnji seji pripravila odgovore na vprašanja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Od njih pa bo odvisno, ali bo pet sindikatov konfederacije podpisalo aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovor o ukrepih na področju plač za prihodnji dve leti. Sindikati iz pogajalske skupine Janeza Posedija tako kot v predhodnih dveh poskusih k podpisu tudi tokrat niso pristopili. Ker pa je v soboto začela veljati sprememba zakona o sistemu plač v javnem sektorju, za veljavnost aneksa in dogovora ni več izključni pogoj večina od 29 reprezentativnih sindikatov. Po novem namreč zadostujejo podpisi manjšega števila sindikatov, ki pa skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti. Na katera vprašanja pričakujejo odgovore z vladne strani, nam je pojasnil predsednik Konfederacije Branimir Štrukelj:
Vlada je sprejela predlog novele zakona o dohodnini, s katero se spreminja obdavčitev ukrepov kmetijske politike, ki so bili po besedah ministra za finance Franca Križaniča doslej obdavčeni na nenavaden način. Predlog novele zakona uvaja ponovno obdavčitev dohodkov iz naslova ukrepov kmetijske politike na način, kot je že veljal v letih 2005 in 2006: namreč na podlagi dejansko prejetih zneskov in ne več na podlagi povprečnih zneskov subvencij.
Preiskovalna komisija Državnega zbora, ki se ukvarja z gradbenimi posli, je sprejela sklep, da od pristojnega sodišča zahteva odreditev prisilne privedbe lastnika Electe Holding Jureta Jankovića na zaslišanje. Opravičilo, ki ga je pred sredino sejo poslal Jankovićev odvetnik, ni bilo verodostojno, je pojasnila predsednica komisije Alenka Jeraj.
OFF so pripravili Petar, Božidar in Boris.