Ameriška centralna banka ali skrajšano FED je včeraj pričakovano napovedala, da bo z novim paketom kupovanja dolgoročnih vladnih obveznic ponovno poskušala spodbuditi neprepričljivo gospodarsko rast v državi in zmanjšati rekordno brezposelnost, ki je že skoraj dosegla deset odstotkov populacije. Dogovorjena vsota denarja, ki ga namerava FED plasirati na trg bo tako do junija znašala 600 milijard dolarjev. Ukrep predstavlja drugo etapo tako imenovanega kvantitativnega lajšanja, ki je namenjen povečevanju likvidnosti in lažjemu dostopu do kreditov, kar bi sprožilo povpraševanje na trgu in posledično tudi rast gospodarstva.

Sprejeti ukrep je dejansko med zadnjimi možnimi ukrepi, ki jih ima centralna banka na razpolago, da skuša povečati pretok kapitala v situaciji, ko se obrestne mere že dalj časa nahajajo zelo blizu ničle. Namen centralne banke je tako, ker ne more več vplivati na ceno posojil, da umetno poveča denarno zalogo komercialnih bank, kar naj bi privedlo do dostopnejših posojil predvsem za mala in srednje velika podjetja. V idealnem scenariju bi se s kupovanjem državnih obveznic zmanjšal njihov donos in kapital bi se preusmeril v druge finančne sektorje in predvsem spodbudil investicije.

V določeni meri je včerajšnja novica FED-a že povzročila pozitivne odzive na svetovnih borzah, ki so takoj začele beležiti rast vrednosti. To je potrdil tudi borzni analitik Goran Spasenič:



Vendar praksa ne sledi teoriji in pozitivnim projekcijam, kar se je dejansko pokazalo že v prvem paketu odkupa slabih kreditov ameriških bank, ki jih je FED izvedel ob izbruhu krize leta 2008 in 2009. Takrat je bilo vloženega še več denarja, učinki pa so se porazgubili, saj se priliv denarja iz centralne banke zaustavil v bankah, ki ga niso praviloma niso hotela posojati naprej. Ekonomski strokovnjaki so si tako precej neenotni o tem zakaj ni prišlo do pričakovanih učinkov in ali je smiselno nadaljevati s tovrstnimi ukrepi. Mi smo se o najnovejših ameriških ukrepih ter njihovem vplivu na svetovno gospodarstvo in predvsem njegovo okrevanje pogovarjali s slovenskim strokovnjakom za mednarodne finance Mojmirjem Mrakom:



Poročilo je pripravil MatejŠ.