CARIBOU, 7.11.2010; Kino Šiška, Ljubljana

* Da se je koncertna ponudba v Ljubljani popravila, velja že dolgo. Odprtje Kina Šiška je glasbenim dogodkom dalo še nov pospešek in že lep čas se nahajamo v obdobju, ko se vsaj enkrat na teden najde kakšna glasbena poslastica. K temu prispeva tudi Buba, ki s svojimi koncertnimi gosti predstavlja aktualno glasbeno produkcijo. Ni dolgo tega, ko so Tweak Bird in No Age razturali na Metelkovi, to nedeljo pa je Kino Šiška gostil kanadsko zasedbo Caribou, ki jo vodi Dan Snaith. Da je zadeva še lepša, je bend prišel z novo, odlično ploščo Swim. Zaradi slednjega se je velika dvorana Kina Šiške prijetno napolnila. Verjetno je bila publika polna pričakovanj, mislim pa, da tudi radovednosti nad koncertno izvedbo elektronskih Caribou.

Večer je odprla domača zasedba Lo-Hi-Fi, ki se počasi predstavlja domači publiki. Skupina ponuja novejši glasbeni obraz, saj se spogleduje z bolj aktualnimi glasbenimi smernicami, ki jih je pri nas nekako postavil na mesto dvojec New Wave Syria. Podobno, a bolj nasilno in hrupno držo gojita tudi letošnja maratonca It's Everyone Else, ki gojita prekmursko sonično hrupnost. Lo-Hi-Fi, ponujata bistveno bolj nežno glasbeno sliko, a vendar lahko med temi skupinami najdemo vzporednice. Vsi trije bendi so mladi dueti, ki stopajo na aktualno glasbeno prizorišče, kjer se indie estetika križa z elektronskimi inštrumenti. Lo-Hi-Fi je na nedeljskem nastopu ponudil elektronsko zagruvano zvočno podobo, ki obenem spomni na lahkoten chill out. A dvojcu je uspelo združiti ambientalnost s funkijaškimi preigravanji. Če k temu dodamo še malo manipulacijskega vijačenja ter kitaro popačeno z efekti, se zvok bistveno poglobi. Res je, da je ambientalni funkijaški groove lahko že pošteno zlizano glasbeno izrazje, a je dvojec ponudil zadosti raznolikosti, da ni padel v šablonske okvirje. Morda jima gre očitati kanček sramežljivosti, res pa je, da je oder Kina Šiške precej dolg in širok.

Na oder Kina Šiška pa so se še bolj nagnetli krivci večera. Dan Snaith oziroma Caribou se je s svojo koncertno zasedbo nagužval čisto v ospredje odra, kjer so bili glasbeniki obrnjeni strogo drug proti drugemu. Takšna bližnja postavitev ponuja interakcijo med člani zasedbe in s tem odlične pogoje za možnost predajanju detajlom in s tem dograjevanju zvočne slike. Koncertna izvedba ponuja praktično dvojni bobnarski set, kitaro in bas ter malo morje elektronskih inštrumentov. V bistvu je vsak od članov zasedbe imel še vsaj en elektronski inštrument. Kmalu po začetku koncerta je publika dobila prvi namig, da mislijo Caribou pričakovano predstaviti aktualno ploščo Swim, a se ne strogo ozirati na studijsko različico. Namesto tega so pesmi dobivale koncertno nadgradnjo in tukaj se skriva tista dodana vrednost nedeljskega nastopa. Kaj je lepšega kot poslušati dober bend, ki igra novo plato, obenem pa nenehoma pesmi dograjuje in s tem ohranja glasbeno sliko živo ter vedno v pogonu.

Razumljivo se je vrtišče gibalo okoli Dan Snaitha, a vendar je imel močno vlogo pri podajanju tempa in ključnih nadgradnjah pesmi bobnar Brad Weber. S točno odmerjenimi poudarki je nakazoval naslednji zvočni razvoj. Tolkala so bistveno zaznamovala koncert, še posebej, ko se je bobnarju pridružil Dan Snaith na svojem bobnarskem setu. Glasba Caribou in še posebej plošča Swim je zelo mehkobna in fluidna, a se je močnejša ritmika zlivala z nežnejšimi zvoki. Prav tako so se skozi ves koncert spajali elektronski inštrumenti s kitarami in bobni. Užitek je bilo opazovati, kako se izmenjuje prevlada med analognimi in elektronskimi inštrumenti ter se ustvarja spreminjajoča se zvočna podoba. Kljub združevanju različnih glasbenih pristopov ter videzu lahkotnosti so imeli Caribou vseskozi trdno kontrolo nad potekom koncerta. Če se je pred koncertom vzbujala radovednost nad prihajajočim nastopom, smo po koncertu dobili odgovor v simbiozi med natančnimi elektronskimi zvoki ter strastnejšimi analognimi inštrumenti.

Caribou so na nedeljskem nastopu pokazali, da če zadevo obvladaš, je vse videti sila preprosto. Prav tako so se predstavili kot glasbeniki, ki ne ljubijo prepotentnosti. V veliki dvorani Kina Šiške so namesto tega imeli skromno, intimno držo. Znotraj nje so ponudili izvrstno glasbeno izkušnjo, začinjeno z nenehnimi nadgrajevanji studijskih različic.

Pripravil Peter Recer