Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF VIRTUALNIH ATENTATOV (2351 bralcev)
Četrtek, 11. 11. 2010
Luka P.



… v Seulu dvodnevno srečanje gospodarske elite z imenom G20 …
… atentator na papeža Janeza Pavla II., Mehmet Ali Agca, razkril naročnike iz Vatikana …
… Francija si še ne želi Romunije in Bolgarije v Schengnu ...
… koroški Slovenci z sodobnimi mediji do boljše medijske podobe manjšine …
… Ivan Zidar in Dušan Črnigoj pred preiskovalno komisijo …

OFF NAPOVEDNIK

Revolucionarnega voditelja Kube Fidela Castra so za časa njegovega vladanja poskušali ubiti vsaj šeststokrat, med najbolj nenavadnimi poskusi se najdejo celo primeri eksplozivnih cigar in strupenih kulijev. A vse te bondovske metode so se vedno izkazale za neuspešne. Samo za primerjavo; našemu skupnemu voditelju bivše Jugoslavije, maršalu Titu, so po življenju stregli "le" 75-krat. Med vsemi, ki so poskušali s silo odstraniti kubanskega voditelja, so bili največkrat brez dvoma ameriški tajni operativci. To se ve kljub temu, da se bodo tajni arhivi takih naprezanj odprli, ko se bo na skrbno varovanih listinah nabralo ogromno prahu in bodo glavni akterji takih akcij že dolgo pod rušo.

Kuba se te dni ukvarja z izdajo nove ameriške video igrice, v kateri lahko ameriški smrkavci in drugi golobradeži po svetu dosežejo to, kar ni uspelo nikomur doslej. V najnovejšem nadaljevanju video igre Call of Duty - Black Ops, je ena od glavnih misij ubiti mladega Fidela Castra. Glavne operacije v video igrici, povsem pričakovano vodijo posebne sile Združenih držav. Kubanci razlagajo, da se s tem poskuša legitimizirati uboj in atentat v imenu zabave.

Berete OFF Program Radia Študent, kjer bi najraje videli vojake v teh igricah, kako delajo skupinski samomor.

OFF PROGRAM

Voditelji 20. najpomembnejših svetovnih gospodarstev bodo v južnokorejskem Seulu začeli dvodnevno srečanje, na katerem bodo poskušali osmisliti agendo globalnega finančnega sistema. Glavani svetovne gospodarske elite bodo v ospredje postavili vse bolj pereča vprašanja valutnih trenj, še posebej v odnosu kitajskega juana in japonskega jena do ameriškega dolarja ter gospodarskih nesorazmerij, ki po mnenju tako politikov kot nekaterih strokovnjakov predstavljajo glavno oviro na poti k vzdržni svetovni gospodarski rasti. Najbolj pa je v zadnjih dneh na udaru ameriška centralna banka Federal Reserve zaradi napovedanega 600 milijard dolarjev vrednega programa odkupa ameriških državnih obveznic. Ameriške Zvezne rezerve s tem stopnjujejo prakso povečevanja denarja v obtoku in z ustvarjanjem dodatne ponudbe dolarjev krepijo pritisk na zniževanje tečaja ameriške valute.

Kitajska za razliko od Amerike na drugi strani močno omejuje tuje kapitalske prilive kljub velikanskemu presežku v trgovinski bilanci z Združenimi državami in Evropsko unijo. S tem ohranja po mnenju vodilnih razvitih gospodarstev izrazito podcenjen tečaj juana, s čimer umetno vzdržuje izvozno konkurenčnost. Zaradi tega je ves čas na udaru ostrih kritik tako Združenih držav kakor tudi Evropske unije. G20 tako na videz vse bolj deluje v senci valutne vojne med Združenimi državami in Kitajsko za gospodarsko svetovno prevlado.

V bližini prizorišča srečanja svetovnih voditeljev G20 se že zbirajo nasprotniki takšnega elitnega dogovarjanja. Po pričakovanjih organizatorjev naj bi se protestov udeležilo okoli 10.000 ljudi, dejansko pa naj bi bila številka precej nižja. Glavno sporočilo protestnikov je, da nikoli ne smemo dovoliti, da bi o prihodnosti celega sveta odločalo samo 20 tako imenovanih elitnih držav. Južnokorejske oblasti so v odgovor mobilizirale armado 50.000 policistov in celo sprejela poseben zakon, ki omejuje proteste v bližini območja zasedanja.

Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame vse bolj na glas govori, da bodo morale ameriške oborožene sile v Afganistanu ostati najmanj do konca leta 2014 in ne le do konca leta 2011, kot je sprva obljubljal ameriški predsednik. V ozadju naj bi bilo sicer predvsem opozorilo talibanom, naj se resno pogajajo o narodni spravi in naj ne računajo na umik Američanov že prihodnje poletje. Več o dogajanju čez lužo pa nam bo povedala naša stalna poročevalka iz Združenih držav Lidija Poljaček:



Mehmet Ali Agca, ki je leta 1981 streljal na papeža Janeza Pavla II., je v svojem prvem večjem intervjuju po izpustitvi iz turškega zapora razkril, da je napad na papeža naročil kar sam Vatikan. Naročnik atentata naj bi bil tedanji državni tajnik in kardinal Agostino Caseroli. Atentatorjeva naloga ni bila usmrtitev papeža, saj naj bi Agca iz svetega sedeža dobil jasna in konkretna navodila, da papeža ne sme ustreliti v glavo ali srce, ampak v trebuh. Z načrtovanim neuspelim atentatom so želeli oslabiti komunizem predvsem v Bolgariji in Rusiji, saj so poskušali krivdo zvaliti na vzhodnoevropske varnostne službe. Poskus atentata so takrat povezovali celo z rusko mafijo in ruskim pravoslavnim vrhom.

Francija želi sprejetje odločitve o pridružitvi Bolgarije in Romunije v območje Schengna preložiti najmanj do poletja prihodnje leto. Francija državi med drugim poziva k bolj otipljivim rezultatom v boju proti korupciji in k boljšemu nadzoru meje z Moldavijo ter konfliktov v Pridnesterju, ki ga je francoski minister za evropske zadeve Pierre Lellouche označil za črno luknjo, ko gre za organizirane tolpe in tihotapljenje orožja, mamil in ljudi. Skrbi ga tudi stopnja korupcije v sosednji Ukrajini.

Neformalna iniciativna skupina, ki se je sešla na pobudo podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Danila Katza, je v Celovcu predstavila prve ugotovitve razmislekov za izboljšanje medijske ponudbe slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Poseben poudarek dajejo uporabi sodobnih spletnih medijev in socialnih omrežij. Kar medijski podobi koroških Slovencev še vedno manjka, je uspešna raba sodobnih spletnih medijev in socialnih omrežij, kajti mladi čedalje manj uporabljajo tiskane medije, potrebno pa je vzpostaviti stik tudi z njimi, menijo člani skupine, med katerimi je tudi Hanzi Tomažič, glavni urednik katoliškega tednika koroških Slovencev Nedelja. Z obilico sodobnih medijev ima manjšina danes namreč prvič sama priložnost, da si medijsko podobo o sebi ustvari tudi sama. Več o ugotovitvah razmislekov za izboljšanje medijske ponudbe slovenske manjšine nam je povedal Danilo Katz, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev:



Preiskovalna komisija Državnega zbora za gradnjo avtocest je vendarle zaslišala generalnega direktorja Primorja Dušana Črnigoja in predsednika uprave SCT Ivana Zidarja. Zadnji dve priči, nekdanji direktor GIZ Gradis Ljubljana Anton Zaletelj in direktor družbe Kraški zidar Radoš Lipanje, sta potrdili, da so se vodilni slovenski zemljokopači leta 1999 na Zemonu dogovorili o sodelovanju pri gradnji slovenskega avtocestnega križa. V „zemonskem sporazumu“ so si gradbinci mimo države razdelili gradbena dela iz avtocestnega programa, pri tem pa naj bi največ dobil Zidarjev SCT.

Po sporazumu naj bi med gradbinci obstajali velika in mala koalicija. V veliki so bili SCT, Primorje, nekdanje gospodarsko interesno združenje Gradis skupaj z Gradisom nizkimi gradnjami Maribor ter Kraški zidar. V mali koaliciji pa Ceste Mostovi Celje in Cestna Podjetja Maribor, Novo mesto in Ljubljana. Po besedah gradbenih baronov naj bi to storili z namenom zaščite slovenskih gradbenih izvajalcev pred, kot se je izrazil Črnigoj, haranjem tujcev. Črnigoj je na pričanju sicer zatrdil, da ni nikoli podpisal zemonskega sporazuma in ga ne pozna. Priznal pa je, da je Primorje pri gradnji avtocest sodelovalo v skupnih nastopih.

V Klubu Cankarjevega doma bo ob 19. uri potekala okrogla miza z naslovom Vojska in krasni novi svet-vojska včeraj, danes, jutri v organizaciji časopisa Dnevnik in Cankarjevega doma. O čem bo tekla beseda in kdo bodo gostujoči na okrogli mizi, smo se pogovarjali z novinarjem Dnevnika, Domnom Caharijasom, ki bo okroglo mizo povezoval:



OFF je pripravil Luka P.



Komentarji
komentiraj >>