* V današnjem Koncertu Radia Študent predvajamo koncertni posnetek nastopa zagrebške skupine SeXa, ki se je zgodil v koprskem MKC-ju 23. januarja leta 1986 in še istega leta izšel pri koprski založbi DID v nakladi dvesto analognih kaset. Že takrat je na račun te izdaje padlo nekaj pikrih pripomb, da na BASF-ov trak ujeti posnetek ne odraža silovitosti žive prezence Sexe. Je pač dokument nekega časa, ko snemalna tehnika oziroma razpoložljiva tehnika - od instrumentov do ozvočenja - ni bila na ravni, ki bi bodočnikom prinesla bombo, ki bi jih vrgla na rit. Zato je treba ta koncertni posnetek, ki sta ga post festum z novodobno tehniko obdelala Mihael Bele in Igor Mihovilović, jemati z rezervo in s predstavo v ušesih, da gre za mogočno, bučno in brezkompromisno zasedbo. Takšna je bila namreč skupina Sexa.

Pred nami je posnetek iz prve faze tega zagrebškega monstruma, za katerega Aleksandar Dragaš v spremni besedi k aktualni reizdaji posnetka dobro ugotavlja, da bi bil zagotovo v tajni zgodovini hrvaškega in jugoslovanskega rocka, če bi ta obstajala. Z objavo vinilne plošče je zasedba SeXa dobila še en spomenik, ob katerem se mora ustaviti vsak, ki raziskuje ali obravnava zakladnico jugoslovanskega undergrounda. SeXa je bila s svojim silovitim zvokom in neomajno nepredvidljivostjo botra noise rocka na ozemlju bivše Jugoslavije.

Njena zgodba se je začela leta 1981 pod imenom Sedativ ex Apoteka ali skrajšano SeXa. Dobrih deset let kasneje, v zgodnjih devetdesetih, so amsterdamski skvoterji popolnoma napačno razumeli ime te subverzivne, na Nizozemsko priseljene zasedbe in njenim članom celo prepovedali vstop v levičarske skvote in klube - obtožili so jih namreč moškega šovinizma. No Sleep ‘Til Pussy in Pussy In The Sky With Diamonds sta bili izstopajoči parafrazi Beastie Boysov in Beatlesov. Ob provokativnih naslovnicah in samih predstavah skupine pa so bili preveč provokativni za politično korektne nizozemske anarho-punkerje.

Pot SeXe na zahod se je nesrečno končala neznano kje, nekje na zahodni obali Evrope, kamor se je skupina umaknila pred vojno na Balkanu. S sarajevsko zasedbo SCH je sodila med tista imena, ki so skozi osemdeseta leta s surovim zvokom in destruktivno pripovedjo nezavedno napovedovala strahote, ki so sledile v devetdesetih. Na tem mestu ne bomo navajali vseh tistih zgodb in legend, ki povezujejo SeXo s Steveom Albinijem ali ki primerjajo njihovo godbo z Rapeman, Killdozer ali Scratch Acid. Raje se bomo obrnili k dokumentu, ki potrjuje, da je bila zasedba SeXa preradikalna, da bi jo lahko stlačili v zgodbo zagrebškega novega vala k zasedbam, kot so Film, Haustor, Prljavo kazalište ali Azra. Skupaj z zasedbo Trobecove krušne peči je tvorila jedro tistega drugega, manj znanega Zagreba, ki je imel v sebi zelo malo snobizma ali purgerstva. Ni bila všečna. S svojo alegorijo destrukcije in črnega humorja je bila njegov anti-produkt, ki ni imel zaslombe glasbenih urednikov, zato pa je imel za sabo zvesto občinstvo. Po Šarlo akrobata je ena ključnih postpunkovskih zasedb na ozemlju bivše Jugoslavije, ki je prispevala dovolj svojega kerozina, da je imela ta scena skozi osemdeseta leta takoj po Angliji, Ameriki in Avstraliji najmočnejšo, najizzivalnejšo in najprodornejšo alter-glasbeno produkcijo.

Sedaj pa navijte svoj radijski sprejemnik do konca in prisluhnite SeXi v živo. Skačemo v konec januarja leta 1986, ko so se na odru koprskega MKC zvrstile naslednje točke: Afrika, Pjesma, Nestat ću, Kruh, Ti dam ja, Cvijće, Ubica, Što ćemo, Pogon, Tebe crtam in Marko; torej prapočela botrov noise-rocka na tem koncu sveta.

pripravil Igor Bašin- BIGor