Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
56 BRESKVIC (2162 bralcev)
Ponedeljek, 22. 11. 2010
Marko Brecelj



NA SLOVENSKO VOJNO LADJO "TRIGLAV" NISMO PONOSNI AMPAK NAS JE SRAM. TA ZGODOVINSKA SMET, TA IGRAČA SLOVENSKEGA NAPUHA IN OMEJENOSTI ONESNAŽUJE KOPRSKI ZALIV IN ŽALI PRISEBNE PREBIVALCE POLOTOKA ISTRA. TISTI, KI STE NAS VSTOPILI V NATO, STE "NAŠO VOJSKO" POSLALI V AFGANISTAN IN DRUGAM, DANES PA Z GODBO NA PIHALA IN SVEČANIMI GOVORI KRASITE NESREČO. KER KAJ DRUGEGA KOT NESREČA JE TOLE PLOVEČE ORODJE S KATERIM SE BRANIJO EDINOLE INTERESI MEDNARODNEGA FINANČNEGA KAPITALA!«

Spet moram v devetdesetih minutah natipkat dobrih pet tisoč znakov s presledki , ker ura je že trinajsta, še tri minute ćez in Samuel je pravkar prinesel debel sveženj odločilnih papirjev, fotokopije računov za Koperground. Arijana jih je včeraj skrbno zložila, ovila in na ovoj napisala naslov. Sinoči sem poljubil ta sveženj, zatem še njeno roko in je mogoče hotela reč naj smanjim doživljaj ali pa naj ne bom patetičen. Tega težaškega dela v našem društvu nihče ne more opravit; slonelo je in še bo slonelo edino na njej, ki je polovično na bolniški po psihiatričnem izvidu. Vložišče na Verdijevi 10 je zaprto, po spisanju tega članka bom poskusil izprosit milostne uradnice, da strateške papirje vseeno vzamejo, ker se mudi. Napetost in negotovost te jeseni se še stopnjuje, električarjema mojima vrstnikoma sem maloprej v petnajstih minutah razložil, da se Priletni parazit ne oklepam WC direktorstva v MKSMC ampak, da nosilni delovni hrbti dajemo tako in toliko, da v koprski občini ne bodo kmalu imeli takšnih cepcev. Ker smo otroci socializma, ki ga v Zahodni Evropi (škoda za njih) pač niso imeli.

Moral sem pogledat na www.dodogovor.org , da sem si obnovil spomin na drvenje prejšnjega tedna. V ponedeljek nas je polomastilo poročiljenje in predvsem ekipno spisanje in oddanje projekta za multimedijski razpis. Prvič na razpisu ni bilo potrebno članstvo v fantomski mreži M3C in prvič pričakujem nekaj tisočakov iz vreče v kateri je vse manj eurotov.

V torek sem se s članoma nosilnega kvarteta neinstitucionalne izobraževalne pobude Likej, z Andrejem Markovičem in s Primožem Turkom pogovarjal o pomislekih in neprijetnih občutkih, ki so me obhajali ob in po prvem predavanju Vlaste Jalušič. Ena ključnih osi pojasnjevanja in ramišljanja je bila Šembrekova po telefonu izrečena in po moji volji objavljena po-misel, vtis, da je Likej gojenje kulta osebnosti predavateljev Tončija Kuzmaniča in njegove soproge . Naša razprava ni bila kratka a smo po njej vsi trije prepričani v obstoj možnosti, da bo Drugi letnik Likeja predvsem z bralnimi vajami, se pravi z učenjem branja del Hanne Arendt koristil vsem sodelujočim. Na primer. Potem sem povabil na odlične slaščice.

V sredo smo sestavili in razposlali spletni vestnik Doganetto z naslovom »Ni razvidno«. Nanj se lahko naročite tako, da nam svojo željo sporočite na naslov drustvo@dpzn.org , konec reklame. Obnovitelji elektrike in gradbenih drobnarij so v Studiu Ropotalnica postavili montažni zid, razvalino odprtino za snop svetlobe iz Iskrinega projektorja pa so spremenili v civilizacijski dosežek. Konec citata.

V četrtek mi je direktor Kina Šiška pri vratih javnega zavoda pokazal napravo, ki omogoča slepim (edinstveno v srednji Evropi), da najdejo po hodnikih in stopniščih prizorišča na katerih hočejo slišati. (»Laibache na primer«, je rekla moja žena). Podobno kot v Domu Španskih borcev z Iztokom Kovačem sem tudi s Simonom Kardumom moral med ogledom fascinantne opremljenosti »njegove« institucije izvajati borilne verbalne manevre za prostor in za čas predstavitve svojega dela, DPZNja in Pohorskega bataljona. »Normalno! Naj te ne čudi! A veš, da vsak dan dobim najmanj pet ponudb!«, mi je pojasnil. Moram mu pripraviti pisni osnutek »Brecljevanja« , ker zaključujejo (zapirajo) program za prihodnje leto.
Tega dne smo podirali razstavo »20 DPZN« v Španskih borcih , v MKSMCju pa vrteli zelo dober Perujski film »Mleko bridkosti«. Osredotočen je bil na travmo hčera posiljenih žensk, izžareval pa je toplino in barvitost o kateri ne moremo imeti pojma, da obstaja, če celo življenje gledamo samo TV dnevnike.

V petek me je kulturno društvo Šikuti machine iz Sv. Vincenta povabilo govorit, ker sodijo da sem pomemben in izkušen človek, ki zna tudi zanimivo povedati. Opravičil sem njihova pričakovanja in zaslužil 100 eurov čistega. Dobrega pujsa so ponudili s črnimi trobentami, najboljši pa je bil vokalni in pihalni duet, ki je izvajal originalne istrske pesmi. Povabil sem jih v MKSMC za 8. februar, želimo si jih tudi na Kopergroundu samo nisem še prepričan, da se bomo Koperground sploh še šli.

V soboto romunsko-mađarsko slovaški film v naši seriji projekcij »Sevamo z« ni bil ne vem kaj. Posilstvo, umor, samomor, še en umor. Edino za medveda ni bilo jasno, če ga je glavni igralec pokončal. Sekiro je imel pripravljeno. Karpati so bili zelo zeleni filmska zgodba pa po slovensko neprepričljiva in predvsem zatežena. Da se mu boste lahko izognili povem naslov: »Katalen Varga«. Režiral je Anglež. Damir de Simone, mladi kipar v nastajanju je prinesel svojo rojstnodnevno torto v obliki palme in smo postali palmosnedi. Kolački breskvice, ki jih je spekla nona so bili tudi zelo okusni in prešteti do enega. Vseh skupaj jih je bilo šestinpetdeset.

Včeraj v nedeljo je padal dež moralnopolitično pa smo bili v naraščanju. TV dnevnik nacionalke je pokazal kako si pitno vodo Zala po cevki pod obleko ven iz šlica spuščam, ker se v bistvu poščijem na našo novo vojno ladjo in cvet slovenskega militarizma, ki je bil zbran tam pod dežniki. Tudi, če mi ne dovolite bom prebral, kar smo na flajerčke zzapisali: » Tu smo, ker hočemo glasno povedati: NA SLOVENSKO VOJNO LADJO "TRIGLAV" NISMO PONOSNI AMPAK NAS JE SRAM. TA ZGODOVINSKA SMET, TA IGRAČA SLOVENSKEGA NAPUHA IN OMEJENOSTI ONESNAŽUJE KOPRSKI ZALIV IN ŽALI PRISEBNE PREBIVALCE POLOTOKA ISTRA. TISTI, KI STE NAS VSTOPILI V NATO, STE "NAŠO VOJSKO" POSLALI V AFGANISTAN IN DRUGAM, DANES PA Z GODBO NA PIHALA IN SVEČANIMI GOVORI KRASITE NESREČO. KER KAJ DRUGEGA KOT NESREČA JE TOLE PLOVEČE ORODJE S KATERIM SE BRANIJO EDINOLE INTERESI MEDNARODNEGA FINANČNEGA KAPITALA!«



Komentarji
komentiraj >>