Danes vam v okviru oddaj Delavsko-punkerske univerze postrežemo najprej z intervjujem z delom programskega sveta DPU, nato pa še s poročilom s prvega predavanja. Najprej torej prisluhnimo pogovoru o tem, kaj DPU sploh je in kakšno je poslanstvo letošnjega letnika, ki nosi pomenljiv naslov:

In še poročilo:

Poročilo s predavanja DPU

V četrtek, 18. novembra, je v sklopu predavanj Delavsko-punkerske univerze predaval raziskovalec na Pedagoškem inštitutu in podiplomski študent Primož Krašovec. Predavanje z naslovom »Od boja med delavcem in kapitalistom do boja med podjetnikom in državo« je namenil teoretski refleksiji historičnega obrata perspektive, po katerem se je koncept razrednega boja zamenjal za mistificiran konflikt med akterji v javnem in privatnem sektorju.

Uvodni del predavanja je bil namenjen nepogrešljivim lekcijam iz zgodovine delavskega gibanja. Že Marx je v komentarju delavske vstaje v Parizu leta 1848 pokazal, da se medrazredno bratenje med kapitalisti in delavci vedno konča v političnem samomoru slednjih. Kasneje so akterji Spartakovske delavske vstaje po 1. svetovni vojni s kritiko imperialističnega militarizma pokazali, da propad internacionalne solidarnosti delavskega gibanja vedno rezultira v nacionalističnem šovinizmu ali v vojni. Nazadnje pa so kritiki revizionizma pravilno ocenili, da se ta lahko razvije le v ceneni politični oportunizem.

Predavatelj je nadaljeval z analizo kritik politike New Deala na zahodu in kritik realnega socializma na vzhodu v 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja. Skupna imenovalca velike večine kritik obeh režimov sta bila izraziti antietatizem ter antibirokratizem. Đilas, ki je partijsko birokracijo povišal v novi razred; Horkheimer, ki je ob pogledu na vsemogočni državni aparat zapadel v resignirani pesimizem in Schumpeter, ki v tehnokratsko-birokratskem svetu ni videl prostora za svobodo inovativnega podjetnika, so, kot kaže, vsi imeli istega sovražnika.

Na levici se je tudi po propadu New Deala, ki je rezultiral v neoliberalni kontrarevoluciji, vse bolj širila kritika, ki je naznanjala konec razrednega boja, obenem pa je glavni problem namesto v ekonomski eksploataciji videla v hierarhiji in v državi, ki zatira spontano kreativnost pluralne multitude. Na desnici se je v imenu svobodnega privatnega podjetništva vzporedno radikalizirala neoliberalna kritika državne birokracije in administracije. Kreativna multituda se je kaj kmalu skupaj s tovarniškimi delavci znašla na fleksibilnem trgu delovne sile in naletela na kruto družbeno dejstvo svoje razredne pozicije. Libertarci na desnici pa - kljub razcvetu privatnega podjetništva - na račun krčenja javnega sektorja, kateremu so pripisovali neučinkovitost in birokratsko okostenelost, še danes niso dočakali želene ekonomske prosperitete.

Za ultimativnega krivca nastale mizerne situacije je bil v Sloveniji nedavno nereflektirano razglašen javni sektor, ki je bil viden kot poslednji preostanek sicer preživetega birokratskega administrativnega aparata. Socialni darvinizem v privatnem sektorju se je posledično kazal kot edina možna alternativa demoniziranemu javnemu sektorju. Slednji je bil tarča demagoških obsodb klientelizma in korupcije, delavci v javnem sektorju pa so bili prikazani kot privilegirani paraziti na državnem proračunu. Obenem se je zdelo, da problem ni več v eksploataciji delavcev s strani kapitalistov, temveč v davkih, ki s strani države po žepih udarijo tako delavce kot kapitaliste.

Tovrstne kritike javnega sektorja so spregledale, da so korupcija, klienetelizem in nepotizem konstitutivni elementi funkcioniranja samega privatnega podjetništva. Obenem so ostale slepe za dejstvo, da delavci v javnem sektorju doživljajo enako analogno pavperizacijo kot delavci v privatnem sektorju. Razlika med javnim in privatnim sektorjem je postala vse manj pertinentna, medtem ko je spregledana, a še vedno ključna razlika med delavcem in kapitalistom vse bolj izrazita. Predavatelj je zato končal s predlogom rehabilitacije koncepta razrednega boja in s pozivom k revitalizaciji koncepta solidarnosti delavskega razreda. Naslednje predavanje Delavsko-punkerske univerze iz cikla Razredni boj po razrednem boju bo 25. novembra, ko bo na sporedu predavanje Vasje Badalića z naslovom »Globalna razredna vojna: o dinamiki novodobnih razrednih spopadov«.
Poročilo je napisal Sašo Furlan