Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nu Sounds Of Belgrade!!! (2471 bralcev)
Sobota, 27. 11. 2010
Peter Recer



Peter Recer recenzira nove zvoke iz Beograda, ki so se razlezli v Kinu Šiška. Nastopali so SevdahBaby, Zemlja Gruva in Svi na pod! ... (v celoti!)
NU SOUNDS OF BELGRADE: SEVDAHBABY, ZEMLJA GRUVA, SVI NA POD!, 25. 11. 2010; Kino Šiška, Ljubljana

* V četrtek se je v Kinu Šiška zgodil koncertni dogodek z naslovom Nu Sound of Belgrade. S tem so se ljubljanski publiki predstavili trije novi bendi, ki prihajajo iz srbskega glavnega mesta. Spomnimo se, kako so se pred časom v valu pojavili srbski bendi, ki jih je v orbito izstrelil Odličan Hrčak. Skupine, kot so Repetitor, Nežni Dalibor in Petrol so predstavljale novo glasbeno sceno, ki je v Srbiji vseskozi dejavna. Takrat so ti bendi gojili rockersko estetiko, tokrat pa je Nu Sound of Belgrade ponudil skupine, ki se bistveno bolj nagibajo k plesnim glasbenim vzorcem. Na odru Kina Šiška smo tako slišali zagroovane funkijaše Zemlja Gruva in žanrsko izmuzljive Svi na pod!, za pokoncertno vzdušje pa je skrbel Dj SevdahBaby.

Nu Sound of Belgrade naj bi predstavil tisti urbani, moderni utrip mesta, ki je znan po žurerskem in metropolitanskem vzdušju. Z zanimanjem je bilo pričakovati, katere so novosti, ki jih Beograd ponuja na bolj žurersko usmerjeni glasbeni sceni. Kot prvi so se predstavili Zemlja Gruva, kar enajstčlanska zasedba s funkijaškim predznakom. Poleg klasične kitarske zasedbe skupino tvorijo še brass sekcija, DJ in kar trije vokalisti. Skupina z bogato zasedbo lahko spomni na hrvaške Jinx ali pa na domači bend Planet Groove. Kdor je pričakoval, da mu bodo Zemlja Gruva ponudili nek novi urbani zvok, se je verjetno rahlo uštel. Skupina na nastopu namreč ni ponudila kakšnih posebnih glasbenih novitet. Zvočno so se vseskozi nahajali v predvidljivih in že mnogokrat slišanih glasbenih vzorcih, ki obenem tudi ne dišijo po urbanem utripu. Skupina sicer ima nek strnjen zvok, a kaj ko v nastopu ni bilo slišati vzponov in padcev ali zvočnih preobratov, ki bi naredili njihovo glasbeno sliko bolj bogato. Namesto tega so ponudili zvok, ki se ni spreminjal in ta linearnost jih je naredila preveč plastične. Zaradi slednjega bi bilo težko izluščiti neke posebnosti ali odstopanja v njihovem nastopu. Zasedba Zemlja Gruva je ob zvoku inštrumentov usmerjena tudi na tri vokaliste, ki se izmenjujejo pri vodenju pesmi. A ponovno so ujeti v ponavljanje ustaljenih vzorcev, ki bi jim težko pripisali novodobno, moderno ali pa samosvojo držo. Tako tudi ni bilo nobenega presenečenja, ko se je njihov zvok iz groova najprej prevesil v reaggae in nato v bolj poskočne ska ritme.

Zemlja Gruva so se predstavili kot skupina, ki goji lahkotnejši, a premalo samosvoj zvok. Kot taki so lahko čisto primerni za neko neobremenjeno zabavo ali nedolžno gibanje bokov. Žal pa ne ponujajo glasbe, ki bi ponujala bogatejšo in bolj opojno glasbeno sliko.

Za njimi so na oder Kina Šiška prišli Svi na pod!, mlada šestčlanska skupina, ki je bila izbrana tudi za naj srbski bend leta 2009. Po nekoliko grenkem priokusu, ki so ga za sabo pustili Zemlja Gruva, so se Svi na pod! predstavili v bistveno bolj samosvoji podobi. Njihov zvok združuje novovalovsko ritmiko, ki se odlično spaja z modernejšim indie zvokom. Ob razgibani zvočni sliki dosegajo globino z rahlimi dubovskimi prijemi, ki nikakor niso očitni, a se skrivajo nekje v ozadju plesne utripajoče ritmike. Ob tem pesmi niso vseskozi v hitrem ritmu, ampak se vrtinčijo ob počasnejših delih in nato vzvalovijo v močnejši tempo. Ker so pesmi vseskozi zaigrane z močno senzibilnostjo, so posledično tudi ti prehodi mehki, s čimer se ustvari topla in bogata glasbena slika. Svoje mesto v zasedbi zaseda simpatična pevka Bojana Vunturišević, ki z nenarejenostjo vzpostavlja pristno vez s publiko. Tako kot valovi glasbena slika, se tudi glas pevke spreminja od močnejših tonov vse do komaj zaznavnih vzdihov. Čutnost igranja je zaznamoval nastop zasedbe Svi na pod!. Zdi se da Svi na pod! zmorejo različne glasbene vplive predrugačiti in vzeti za svoje. Nase namreč lepijo široko paleto glasbenih vplivov, obenem pa ohranjajo svoj lasten glasbeni izraz. Tako ohranjajo svoj zvok ob igranju flavte in saksafona, ali pa ko kitara preide v bolj hrupne in nasičene zvočne odklone. Tudi ko se skupini pridruži Vlada Divljan iz Idolov, se takoj ustvari simbioza v zvoku. Ni kaj, Svi na pod! gojijo zvočno sliko, ki je zadosti samosvoja in polna karakterja, saj se je ob njihovem nastopu zdelo, da je njihov zvok zadosti močan in da lahko zato prenese v bistvu kakršne koli zunanje vplive. Tako so se predstavili z dinamičnim koncertom, kjer bogat zvok združuje posvečanje opojnim detajlom, plesni klubski estetiki in obenem zelo nevsiljivo, sproščeno, a samozavestno odrsko držo.

Nu Sound of Belgrade je predstavil glasbeno sceno Beograda, mesta, ki ga zaznamuje samosvoja glasbena zgodovina. Tokrat je to srbsko mesto k nam izvozilo preveč povprečne Zemlja Gruva, a zato v vseh ozirih obetavne in navdušujoče Svi na pod!. Le želimo si lahko, da ta mlada srbska zasedba čim prej pride v naše kraje s samostojnim koncertom in s čim prej izdanim studijskim prvencem.

Pripravil Peter Recer


Komentarji
komentiraj >>

Re: Nu Sounds Of Belgrade!!!
hoffman [27/11/2010]

Men se Zemlja gruva niti niso zdeli tolk porazni, večina publike, vsaj v prvih vrstah, je bila kar zagreta in tud meni ni bil problem ostati do konca. Tudi trditev da bend ni ravno urban mi je mal čudna, kajti če ni, kakšen potmtakem je? Podeželski? Kmečki? Pa še btw, reda radi:, ne gre za tri vokaliste ampak za vokalista in 2 vokalistki. Svi na pod! so seveda druga zgodba, precej bolj kompleksni in stilsko nedefinirani, pa seveda več kot odlični. Če se prva ekipa beograjskih novih bendov (Repetitor, Petrol,...) navezovala bolj na zlato dobo beograjskega undergrounda in Akademijo, sta tokratna gosta predstavnika in nadaljevalca ponovno prebujene šminkersko-žurerske scene, tiste, ki je bolj pri kešu in je v devetdesetih pod Miloševićem odšla v elektronski klubski underground ali mutirala v turbo vode, kar je že v začetku osemdesetih vizionarsko napovedal Anđelković (Vladimir, ne Bojan), citiram del texta iz leta 83 ali 84: "Uzgred, ukoliko se novokomponovana narodna muzika, oko čijih se tokova kristališe snažna i brojčano velika grupacija, bude približila pop-muzici - a ona jedino to može ako izmeni sopstvenu formu, a sadržaj učini prihvatljivim (tema sela mora da se zameni temom grada...) - doči če do jednog novog i u svakom slučaju zanimljivog hibrida." Danes Beograd očitno ponovno postaja še kako urban tudi v tistem čist običajnem smislu, ne samo v podzemlju ali na splavih. Zemlja gruva tako nadaljuje tisto bolj konvencionalno tradicijo, ki jo predstavljajo Slađana Milošević, Oliver Mandić in predvsem Boban Petrović (btw, cca 2 leti nazaj je v remasterizirani verziji ponovno izšel njegov kultni album s konca sedemdesetih Žur in če RŠ ne bi bil tako striktno avantgardnoruralen bi ga malodane obvezno moral ponuditi v nedeljski učni uri Razširjamo obzorja, a kaj ko izgleda lažje kot za zgodovinski zapis o lahkotnem ex-yu funky discu ob katerikoli uri regrutiraš ducat minutemanov ki so sposobni napisati strokovno recenzijo albuma svobotne improvizirane glasbe ali koncerta za prepariran klarinet, o tem in podobnem v recenziji koncerta Shyam piše tudi SS v Novimuski: http://thrunabilax.com/wordpress/2010/11/26/koncert-shyam-terazza-celje-13-11-2010/), Svi na pod! pa so bližje tisti bolj odštekani veji, katere predstavniki so bili v osemdesetih Bebi Dol, ne toliko zvočno kot predvsem duhovno Idoli (v tej luči je bil Vlado Divljan v vlogi gosta več kot logična izbira) in predvsem legendarni beograjski elektropop duo Du-Du-A, katerih skladbo Afrikanac u Beogradu so Svi na pod! izvedli v dodatku. In pa, ja, koncert je bil v sklopu gostovanja beograjskega Doma omladine v Ljubljani. Samo toliko od mene, par besed, ker se mi je tokratna recenzija ipak zdela nekako skopa in nepopolna. Eto!
odgovori >>

    Re: Nu Sounds Of Belgrade!!!
    hoffman [28/11/2010]
    Opa, komad dua Du-Du-A se ne imenuje Amerikanac u Beogradu ampak Amerikanac IZ BEOGRADA, seveda, pomembna razlika, in to še kako, sicer pa pisovna napaka z moje strani, pač...
    odgovori >>

      Re: Nu Sounds Of Belgrade!!!
      LukaZ [28/11/2010]
      bom skusal po vrsti: a.) omenjeni album zal se ni prisel do nas, sicer pa lahko preveris, kaj vse se rola v oddaji Razsirjamo obzorja b.) poglej koncertne recenzije kaj se vse recenzira (vanje pa seveda spada tudi 'prepariran klarinet', in podobno). Je pa res, da se v zadnjem casu pojavlja veliko potencialno zanimivih piscev o glasbi, ki jih ocitno zanimajo tovrstne godbe, kar pa ne gre pripisati 'zgolj in samo' razlogom, ki jih omenja SS in se jim ti ocitno pridruzujes. Morda pa je eden od razlogov tudi ta, da tovrtsne godbe na nek nacin zahtevajo tudi aktivnega in angaziranega poslusalca, pa tud 'scena' sama, ki operira iz skrajnega obrobja. c.) kar se tice Shyam mislim, da je recenzent Miha Colner dobro povzel razloge za njihov padec v luknjo. RŠ jih je takrat podpiral predvsem skozi angazma Janeza Goliča, večinsko pa se res niso prijeli ali bili celo zavrnjeni. Je pa res, da so deloma k temu pripomogli včasih tudi Shyam sami s precej nabuhlimi izjavami v javnosti. Tule je link k recenziji: http://www.radiostudent.si/article.php? sid=24959&query=shya m d.) sam problem 'urbano' po mojem lezi ze v samem pojmu, ki je absolutno problematicen, ko se pise o muziki (ali pa o literaturi, itd ...) in ga avtorji ne obravnavajo dovolj kriticno in premisljeno. Pa hvala za dodatne informacije http://ww w.radiostudent.si/ar ticle.php?sid=24959& query=shyam
      odgovori >>

        Re: Nu Sounds Of Belgrade!!!
        hoffman [28/11/2010]
        Luka, hvala tudi tebi za argumentirano repliko. Sam bi vseeno še malo, in to najbolje da kar pod abc..., kot si zastavil: pod a.) vem, da v Obzorjih rolate svašta, ne zasledim pa zadev iz zapuščine bivše yuge. V zadnjih par letih je v Srbiji izšlo kar nekaj pomembnih retrospektivnih zadev, poleg Bobana vsaj še zaradi svoje kao neangažirane vodvilj pank poze v Sloveniji v svojih časih sicer zasmehovana Pekinška patka, Igra staklenih perli (oba albuma, prvič na enem disku) in Antologija se pravi kompleten opus na treh cdjih velepomembne Pop mašine. Verjamem, da tudi nobena od navedenih plat ni prišla do vas, a včasih mora pač Gora k Mohamedu, kaj čmo. To omenjam predvsem zato ker se mi zdi da se RŠ v zadnjem času po nekajletni suši ipak trudi pokrivati ex-yu teritorij, ki nam bo verjetno še nekaj časa duhovno in emocionalno pač bližje kot kaka Danska ali Latvijska scena. Poprock scena bivše juge je bila tudi sicer ena redkih zadev, ki so v tej državi zares funkcionirale, in to ne le, čeprav predvsem, v času novega vala, zato se mi v tej luči zdi, da bi bila predstavitev če že ne vseh pa vsaj kakšne od teh zadev na RŠ-u malodane kulturna nuja, tudi če na ta račun umanjka, da se mimogrede navežem še na pod b.), kakšen album za solo saksofon ali prepariran klavir, ki itak zanima skrajno ozek krog poslušalcev. Btw, "aktiven in angažiran" je po moje sicer vsak, ki je ob poslušanju z dušo in trelesom pri stvari, pa naj gre za Braxtona, kjer rabiš uporabit sicer še mal možgan, ali za Stonse, kjer ne samo da ni nujno ampak je, če razpolagaš z zadostno dozo intuicije, to že malodane odveč. Album Žur Bobana Petrovića je originalno sicer izšel pri založbi RTV Ljubljana, tako da se RŠ-u poslani izvod morda še vedno nahaja v vaši fonoteki, zna sicer bit da v famozni zbirki manjvredne robe pod imenom "drek", če je ni že takrat ko je izšla kak pravovernež v "disco sucks" enummju, ki je takrat vladalo na slovenskih alterglasbenih tleh, razbil na koščke. pod c) Shyam definitivno niso po mojem okusu, pravzaprav se mi zdijo nekaj podobnega kot svoje čase novogoriški Avtomobili, kvalitetni, a duhamorni. Sergejev text sem prebral par minut pred recenzijo na rš-u in sem opozoril nanj zaradi njegovega razmišljanja o mainstrimu in alternativi na slovenskih tleh, kateremu se sam v glavnem pridružujem. S spodobnim mejnstrimov je imela Slovenija sicer problem že od nekdaj, če se še enkrat navežem na korenine, se pravi sceno bivše Juge: v sedemdesetih je bila, če pustimo ob strani Buldožerje, ki so bili itak, vsaj v Brecljevi fazi ki pravzaprav edina zares šteje, v prvi vrsti jugoslovanski bend, Slovenija znana predvsem po obupnem jazz- rocku in kvalitetnem kantavtorstvu in akustiki, v začetku osemdesetih po usmerjenem panku in šele v pozni fazi Pankrtov in še bolj kasneje s Sokoli je, sploh ko je nataknil tist svoj Get Yer Ya-Ya's Out celinder in po odru zakotalil svoj bellydance, v Peru Lovšinu en tak ruralni približek Jaggerja, pravzaprav Jaggerja s pijanskim zadahom, nekaj takega Sem že nekje omenil, pa ne bo odveč še enkrat, da ima pač vsak narod takšnega Jaggerja kot si ga zasluži, žal. Tako da ja, z mejnstrimom je bil na teh tleh vedno križ, na eni strani besna alternativa, na drugi govedina, vmes pa žal praktično nič oz. zanemarljivo malo. Recenzijo od Shyamov na RŠ-u sem šel čeknit že včeraj, me je v prvi vrsti zanimalo ali je sploh bila in ja, napisana je, vsaj po moje, kvalitetno in korektno, tko da tle ni blema. pod d) glede urbanosti benda Zemlja guva pa ipak smatram da je avtor recenzije brcnil v prazno, tle niti ni kaj dost za mistificirat, je al pa ni in biti urban ali neurban nikakor ni vrednostna kategorija, ampak stvar lajfstajla in navad. Sam živim v Ljubljani že več kot pol življenja pa bom v osnovi (in to mi tud nadvse paše) kljub svoji kozmopolitski naravi zavedno napolurbani rovtar, tud Dylan bi lahko po letu šestdeset cel ostal v New Yorku pa bi, kot tudi je, bil do konca hobo s severa, dočim ko Velveti z Andyjem na čelu so pa čisti urbanitet in taki, urbani, so tud Zemlja gruva, in kljub temu da je Margita Stefanović enkrat izjavla da je problem Juge predvsem ta da ima samo dve mesti in da je že Ljubljana bolj kot to ena taka simpatična varoš so bili vsaj en približek neke recimo ji urbanosti tudi mladi plesalci in plesalke v prvih vrstah v Kinu Šiška, tu pač ni kaj za sfalit. Eto!
        odgovori >>

          Re: Nu Sounds Of Belgrade!!!
          tit [28/11/2010]
          Ne ti men čez Predmestje in Izvir...
          odgovori >>

            Re: Nu Sounds Of Belgrade!!!
            hoffman [29/11/2010]
            No ja... :)
            odgovori >>

      Re: Nu Sounds Of Belgrade!!!
      nije čoban ovaj boban [28/11/2010]
      da shvatiš tu muziku treba da svučeš sve "od kape do čarape" i da se baciš u kupatilo dok te nije povratilo
      odgovori >>

        Re: Nu Sounds Of Belgrade!!!
        hoffman [29/11/2010]
        Točno to, seveda, Boban Petrović - Kupatilo je shvatilo, bravo! http://www.youtube.com/watch?v=Qejjl 2JrjR0&feature=relat ed
        odgovori >>

          Re: Nu Sounds Of Belgrade!!!
          Mina [29/11/2010]
          Gospod Hoffman,zakaj natančno se vi zavzemate na področju glasbene umetnosti,kaj vas pri tem inspirira in kakšni so vaši prvotni,izvorni glasbeni temelji? lp,m.
          odgovori >>

            Re: Nu Sounds Of Belgrade!!!
            hoffman [29/11/2010]
            Gospa Mina, hvala za vaše vprašanje, sicer pa (kot prvo, drugo in tretje): http://www.galahala.com/i ndex.php?subaction=s howfull&id=128988734 9&archive=&start_fro m=&ucat=5& , lph
            odgovori >>