* Nekaj mesecev nazaj se je v terminu RŠ koncerti predstavila koncertna plošča zasedbe Superjoint Ritual, ki jo tvorijo prepoznavni obrazi iz trše rokerske glasbene scene New Orleansa. Tokrat se vračamo v isto mesto, od koder prihaja še en sestav s kultnimi glasbeniki. Gre za kvintet z imenom Down, ki je bil ustanovljen v zgodnjih devetdesetih letih z namenom posneti eno ploščo in končati. Kot je znano, je to tipična zgodba o kakšnem bendu, ki je bil sprva mišljen zgolj kot projekt, nato pa postal zasedba s polnim obratovanjem. V primeru Down je zgodba malenkost drugačna. Za obuditev spomina: prva plošča z naslovom Nola, kar je okrajšava za New Orleans-Louisiana, je izšla leta '95, druga plošča Down II: A Bustle in Your Hedgerow pa s sedemletnim zamikom, torej leta dva tisoč dva. Zasedbo so ob ustanovitvi tvorili Jimmy Bower, bobnar iz Eyehategod, Pepper Keenan, kitarist iz Corrosion Of Conformity, in drugi kitarist Kirk Windstein iz Crowbar. Vokalista Phila Anselma večina pozna iz Pantere, prvi basist pa je bil Todd Strange prav tako iz Crowbar. Na drugi plošči ga je nadomestil Rex Brown iz takrat že razpadle Pantere, ki je sicer sodeloval tudi s Crowbar. Sami očetje neworleanškega, takrat verjetno še bolj podtalnega glasbenega polja, kjer so protagonisti med seboj povezani v različnih sestavih.

Če takole na hitro pregledamo zasedbe, v katerih sicer ustvarjajo člani kvinteta Down, hitro ugotovimo, da ustvarjajo precej različno muziko, a v tej sestavi so se vrnili k rockerskim in heavy metal koreninam. Nikakor ne skrivajo, da se napajajo pri zgodnjih Black Sabbath, toda v svoj izraz so vseeno vtrli precej originalnosti. Predvsem ohranjajo vonj preteklosti s tal ameriškega juga, kjer gre iskati korenine bluesa. Torej se lahko glasbeni izraz zasedbe Down opiše kot nekaj med zgodnjim heavy metalom, bluesom in stoner rockom.

Kot že rečeno, je prva plošča nosila naslov Nola, druga, izdana sedem let kasneje, pa Down II: A Bustle in Your Hedgerow in ravno ti dve plošči tvorita dvojno koncertno ploščo z naslovom Diary of a Mad Band. Ta naslov so si sposodili pri plošči Diary of a Mad Man koga drugega kot Ozzyja Osbourna. Tistega leta so se Down prvič sploh odpravili na evropsko turnejo. Menda so brez velikega pompa polnili manjše dvorane in velike klube, zabeleženi posnetek iz londonske dvorane Astoria pa ima še toliko večjo težo, saj to koncertno prizorišče ne obratuje več, dotični koncert pa se je odvil leta dva tisoč šest, dve leti preden so Down izdali tretjo ploščo Down III: Over The Under. Zasedba je v brezhibni koncertni kondiciji, saj se je iz začetnega projekta razvil čistokrven bend, ki je po drugi plošči veliko koncertiral. Menda so imeli na začetku poti, torej v devetdesetih letih, člani zasedbe kar velike probleme z nemirnim Philom Anselmom, ki je znan po svojeglavem obnašanju in zasvojenosti s tem in onim. Nekateri očividci tako pravijo, da se je lahko kakšen od koncertov spremenil v popoln debakel, spet drugi pa je bil vrhunska predstava. Morda se tudi na dotičnih posnetkih sliši, da Anselmov vokal na trenutke malce šepa. Ena od posledic je zagotovo ta, da ogromno energije pokuri v odmorih med skladbami, kjer rad malce pretirano pridiga poslušalcem. S tem tudi malce razvleče celoten nastop, ki bi se lahko odvijal z malce večjo dinamiko.

Kakorkoli že; Down kljub zvenečim imenom niso nikoli prav zares izstopali v metalskih ali trših rokerskih logih. Nekako ne silijo na površje oziroma se pretirano ne izpostavljajo. Ob avdio plošči je izšel tudi video posnetek, ki pokaže, kako člani zgolj uživajo ob igranju in se nikakor ne ukvarjajo s pozo, kar bi bilo morda pričakovati od sestava takšne vrste.

pripravil Gašper Prus