NAPOVEDNIK

Kitajsko ministrstvo za železnice je slovesno sporočilo, da je eden od njihovih potniških vlakov podrl svetovni rekord, ko je na testni vožnji dosegel 486,1 kilometra na uro. Malo v šali lahko rečemo, da je glede na velikost Kitajske to toliko kot hitrost vlakov, ki vozijo v Sloveniji. Sicer je francoski hitri vlak TGV leta 2007 dosegel hitrost 574,8 kilometra na uro, vendar je šlo za eksperimentalno različico vlaka in posebej za to pripravljeno progo, na japonskem pa so na isti način leta 2003 dosegli hitrost 581 kilometrov na uro.

Kitajci so rekordno hitrost z neprilagojenim konvencionalnim oziroma komercialnim vlakom dosegli na odseku še nastajajoče proge med Pekingom in Šanghajem. Kako resno pa Kitajci računajo na železniški promet v prihodnosti, dokazuje dejstvo, da nameravajo do leta 2020 imeti za 120.000 kilometrov prog. Tako so železniške oblasti julija letos napovedale, da bo Kitajska do leta 2012 porabila približno 120 milijard dolarjev za podvojitev dolžine prog za hitre vlake, medtem ko naj bi povezavo med Pekingom in Šanghajem odprli prihodnje leto.

Berete hitrim vlakom naklonjen OFF Program Radia Študent!

OFF PROGRAM

V Slonokoščeni obali so včeraj z zamudo razglasili zmagovalca drugega kroga predsedniških volitev. To je opozicijski kandidat Alassane Outtara, a je ustavni svet po objavi rezultatov sporočil, da volilna komisija, ker je zamudila rok, rezultatov ne more razglasiti. Zaradi tega so se razmere v državi zaostrile, vojska pa je zaprla meje. Volilna komisija bi morala v skladu z ustavo rezultate objaviti v sredo. Sicer je Outtara po podatkih komisije prejel 54,1 odstotka glasov, dosedanji predsednik Laurent Gbagbo pa 45,9.

Varnostni svet Združenih narodov je v četrtek še pred objavo rezultatov sporočil, da je bil drugi krog predsedniških volitev demokratičen in pozval k spoštovanju izidov, kar je storil tudi Outtara. Slednji se je zavzel za oblikovanje vlade narodne enotnosti, saj je Slonokoščena obala od državljanske vojne leta 2002 razdeljena na dvoje.

Sodelavec Radia Študent Erik Valenčič se je za približno mesec eni odpravil v Gazo, od koder se bo redno javljal za naš radio v okviru OFF Programa. Javljanja bodo potekala dvakrat na teden, predvidoma v torek in petek. V prvem javljanju iz Gaze Erik izpostavlja, kaj vidi kot ključen problem pri razvoju Gaze in kako to vpliva vsakdanje življenje njenih prebivalcev:



Naj opomnimo, da so javljanja v eter zaradi časovnih omejitev skrajšana, v polni dolžini pa so na voljo na spletni podstrani www.radiostudent.si/gaza. Na tej strani, ki bo redno dopolnjevana, bodo objavljeni tudi Erikovi zapisi in vtisi s priloženimi fotografijami s pripadajočimi komentarji.

Predstavniški dom kongresa Združenih narodov Amerike je newyorškemu demokratu Charlesu Rangelu izrekel ukor zaradi finančnih in drugih kršitev etičnih pravil kongresa. Med drugim Rangel ni plačal davkov na dohodek od svoje vile v Dominikanski republiki in prijavil 600.000 dolarjev dohodka, medtem ko je imel v Harlemu najeto stanovanje, ki ga je nenamensko uporabljal za politične kampanje. Rangel je zadnja dva dni pri kolegih lobiral, da mu izrečejo opomin namesto ukora, a neuspešno. Ukor namreč pomeni, da je moral Rangel stati pred vsemi in poslušati branje besedila ukora s strani predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi. Vendar pa kljub vsem prekrškom Rangel ostaja kongresnik.

Demokrati v kongresu so republikanske kolege prisilili, da glasujejo proti davčnim olajšavam za 98 odstotkov Američanov, vendar se že oblikuje kompromis, ki naj bi davčne olajšave sprejete v času predsednika Georgea Busha mlajšega, podaljšal za določen čas. Busheve olajšave se iztečejo 31. decembra, predsednik Barack Obama pa se zavzema, da bi se veljavnost davčnih olajšav podaljšala le za posameznike, ki zaslužijo manj kot 200.000 dolarjev na leto. Za premožnejše bi davčno stopnjo malce povišali. Republikanci na drugi strani vztrajajo, da je potrebno davčne olajšave podaljšati za vse in menijo, da v času recesije ni modro višati davkov, ki bi po njihovem prizadeli majhne podjetnike.

Demokrati jim odgovarjajo, da bi se z podaljšanjem olajšav za dva odstotka Američanov, ki zaslužijo več kot 200.000 dolarjev na leto, proračunska luknja v naslednjih 10 letih povišala za 700 milijard zelencev. Vendar morajo demokrati sprejeti kompromis tudi zato, ker so republikanci zagrozili, da v senatu ne bodo potrdili ničesar, dokler ne podaljšajo olajšav za vse.

Britanska naftna korporacija Desire Petroleum je dejala, da so blizu Falklandskih otokov našli nove zaloge nafte. Nove zaloge je maja letos sicer našla tudi korporacija Rockhopper. Britansko iskanje nafte na območju Falklandskih otokov gre v nos Argentini, ki se bori proti suverenosti Velike Britanije nad omenjenimi otoki. Zaradi tega je letos že prišlo do prepira med tema dvema državama. Februarja je Argentina sprejela strožje kontrole za ladje, ki so namenjene na to območje. Vprašanje glede suverenosti je Buenos Aires sprožil tudi pred Združenimi narodi, pri čemer Argentino podpirajo ostale latinskoameriške države.

Rusija je Poljski pred dvodnevnim obiskom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva v Varšavi izročila nove dokumente o pokolu poljskih častnikov v Katinskem gozdu med drugo svetovno vojno. Medvedjev naj bi se med obiskom s poljskim kolegom Bronislawom Komorowskim pogovarjal tudi o tej težki temi. Spodnji dom ruskega parlamenta je sicer minuli mesec dosegel dogovor o resoluciji, v kateri je zapisano, da je pokol poljskih častnikov v Katinskem gozdu osebno naročil voditelj takratne Sovjetske zveze Josip Stalin.

Ukrajinska policija je odstranila improvizirana bivališča, ki so jih v centru Kijeva postavili protestniki, ki so zahtevali, da parlament ne izglasuje nove davčne zakonodaje. Poročanj o nemirih ni bilo, saj naj bi večina demonstrantov pred intervencijo policije prizorišče že zapustila zaradi odziva predsednika Viktorja Janukoviča. Ta je zaradi nestrinjanja javnosti z zakonom v parlament poslal dopolnjeno verzijo zakona. Do danes se je v centru mesta vsak dan zbralo okoli 10.000 protestnikov. Ukrajinske oblasti trdijo, de je reforma nujna, da bi zadostili pogojem, ki jih je postavil Mednarodni denarni sklad, in oživili gospodarstvo. Kritiki pa pravijo, da bo nova davčna zakonodaja koristila predvsem korporacijam.

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada in kriminalisti so ponoči zaključili s hišnimi preiskavami, povezanimi s poslovanjem Merkurja. Na podlagi usmeritve tožilstva so odpravili pridržanje vsem štirim osebam, tako da je na prostosti tudi že bivši prvi mož Merkurja Bine Kordež. Preiskovalci so po vsej Sloveniji opravili 28 hišnih preiskav, kriminalisti pa se bodo sedaj osredotočili na pregledovanje zaseženih listin. Med drugim so preiskali tudi poslovne stavbe Merkurja v Naklem, od koder so odnesli številne dokumente o poslovanju tega podjetja pod Kordeževim vodstvom. Kordeža in njegove tesne sodelavce kriminalisti preiskujejo zaradi suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter več kaznivih dejanj pranja denarja.

V Socialnem centru Rog bo ob pol šestih potekala diskusija s teoretikom in aktivistom globalnih gibanj, migrantskih, prekernih in kognitivnih delavcev in delavk Sandrom Mezzadro. S tem dogodkom se bo lansirala tudi aktivistična raziskava nevidnih delavcev sveta – IWW 2.0. O diskusiji in raziskavi smo govorili z Andrejem Kurnikom iz Socialnega centra Rog:



Ob šesti uri zvečer pa bo v okviru Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu potekala razprava z naslovom Koroški Slovenci in Republika Avstrija v organizaciji Mohorjeve založbe Celovec ter Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Predsednik slednje organizacije Janez Stergar nam je povedal več o nastavkih debate:



In še opis dveh gostov debate: