Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
FENOMEN WIKILEAKS (2547 bralcev)
Petek, 3. 12. 2010
tadejla in Gregor K.



Dimenzije političnih odločitev in odnosov naj bi s pojavom novih informacijskih tehnologij postale bolj transparentne predvsem v očeh navadnih smrtnikov. Za nov način podajanja informacij je v tretjem tisočletju verjetno v najširšem obsegu poskrbela mednarodna neprofitna medijska organizacija Wikileaks. Zadnje dni, natančneje od ponedeljka, odmeva razkritje depeš ameriških diplomatov. Do sedaj jih je na njihovi strani objavljenih okrog 600 od skupno obljubljenih okrog 250 tisoč.

Dimenzije političnih odločitev in odnosov naj bi s pojavom novih informacijskih tehnologij postale bolj transparentne predvsem v očeh navadnih smrtnikov. Ti sicer imajo pogosto že neko izdelano razumevanje globalnih dogodkov, ki pa temelji na posredovanih informacijah političnega esteblišmenta, trobil medijskega diskurza in zdravorazumskih predpostavkah.

Za nov način podajanja informacij je v tretjem tisočletju verjetno v najširšem obsegu poskrbela mednarodna neprofitna medijska organizacija Wikileaks. Le ta nima uradnih prostorov in nobenega zaposlenega. Vsi aktivisti delajo prostovoljno in razen ustanovitelja Juliana Assanga nobenega sodelavca ne poznamo po imenu. Organizacija je prejela že kar nekaj mednarodnih nagrad. Leta 2008 mu je revija Ekonomist podelila nagrado za nove medije, leto kasneje sta Assange in Wikileaks dobila ekvivalentno nagrado od Amnesty Internationala za prispevek o Keniji.

Kot nov medij pa je Wikileaks izbruhnil, ko je letos lansiral v javnost film z naslovom „Kolateralni umor“, na katerem je vidno, da ameriški vojaki razumejo vojno kot računalniško igro. Na posnetku je namreč razvidno, kako ameriški vojaki v Iraku iz helikopterja pobijajo civiliste. V dotičnem izživljanju sta umrla tudi dva Reuterjeva novinarja. Letos julija pa je organizacija šokirala svet  z objavo afganistanskih vojaških dnevnikov, v katerih je bilo zabeleženih precej umazanosti v zvezi z vojno.

Zadnje dni, natančneje od ponedeljka, pa odmeva razkritje depeš ameriških diplomatov. Do sedaj jih je na njihovi strani objavljenih okrog 600 od skupno obljubljenih okrog 250 tisoč. Gre za verjetno enega od večjih dogodkov v medijskem prostoru v tem tisočletju, na kar kažejo burne reakcije iz vsega sveta in pozivi nekaterih vidnih predstavnikov svetovne politike po likvidaciji Assanga. Med njimi sta najbolj vidna ameriška ultra desničarka Sarah Palin in svetovalec kanadskega premiera Stephena Harperja, profesor Tom Flanagan. Glede vseh groženj smo se obrnili na eno od Assangovih odvetnic Jennifer Robinson in jo vprašali, ali se bojijo za Assangovo varnost:



Nekateri pa Wikileaks označuje kot mednarodno teroristično organizacijo, Assanga pa kot terorista. Robinsonovo smo vprašali, ali obstaja pravna podlaga, da bi Assangu sodili za teroristična dejanja:



Naj nadaljujemo z razkritjem občutljivih, politično kontaminiranih podatkov, ki so pripomogli k neposrednemu vpogledu v ustroj domače in globalne politične scene. Spletnega interaktivnega umetnika, Vuka Čosića, smo vprašali, kakšne so koristi objavljenih dokumentov oziroma ali imajo razkrite depeše kakršenkoli emancipatorni potencial?



Kje pa vidi Čosić slabo stran objavljenih depeš?



Novinar Igor Mekina, ki je tudi sam v Dnevniku objavil diplomatsko depešo, tako imenovano „Washingtonsko depešo“, pri vprašanju emancipatornega potenciala WikiLeaksa opozarja na specifično zgodovino svobode govora v Združenih državah Amerike. Ker depeše le počasi curljajo v javnost, se postavlja vprašanje, do kdaj jim bo uspevalo okupirati medijsko in politično krajino:



WikiLeaks je s svojo medijsko odmevnostjo sprožil tudi vprašanje nadaljnjega razvoja novinarskega dela in medijev. Veliko se je govorilo, da bo internet izpodrinil klasične medije, zato smo Čosića vprašali, kako da do tega še ni prišlo in zakaj internetni mediji za svojo kredibilnost še vedno potrebujejo klasične medije:



Svoj pogled na fenomen novega posredovanja informacij je podal tudi Mekina:



Julian Assange novinarskega ceha ne čisla preveč. Iz njegovih javnih nastopov je razviden angažiran govor, ki ne skriva želja po političnih spremembah. Marsikdo bi utegnil pomisliti, da se za izpostavljenim likom skrivajo določeni interesi.



Kaj pa bodo pomenile razkrite depeše za prihodnost svetovne diplomacije? Gre morebiti za mejnik? Odgovarja predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose in bivši diplomat Jožef Kunič:



V sodobnem svetu ni mogoče zanikati pravice do obveščenosti. Po drugi strani diplomati izpostavljajo nujnost molčečnosti in tajnosti svojih dogovarjanj. Ali ne gre za očitno nezdružljivost interesov?



Zvrhano mero poguma so z objavo diplomatskih depeš zajeli tudi spletni bojevniki, hekerji ali pa kiber-teroristi, kakor vam ljubše. Na forumih se tako vrstijo zapisi, kako viri niso več odvisni od novinarske arbitrarnosti, kaj z določenimi vsebinami narediti. Nadalje je potrebno kritično pretresti navdušenost tovrstnih spletnih akcij v smislu neke nove, bolj neposredne demokracije. Ali bodo bivši hekerji odločali o tem, kaj posredovati javnosti? Govori Franc Trček, profesor s Fakultete za družbene vede in strokovnjak za kiberprostore:



Po aferi „ameriške diplomatske depeše“, če ji tako rečemo, mnogi že napovedujejo, da bodo vlade sprejele rigoroznejše zakone o novinarski svobodi in svobodi pretoka informacij. Po drugi strani pa se širijo novice, da ima Islandija namen prilagoditi svojo zakonodajo tako, da bi postala nekakšna informacijska oaza. Kako na to namero odgovarja Čosić:



WikiLeaks sta kultivirala Tadej in Gregor.



Komentarji
komentiraj >>

Re: FENOMEN WIKILEAKS
apollo [07/12/2010]

Sodnik ga je pravkar pridržal so 14. decembra brez vseh dokazov. Da te lovi pol sveta zaradi suma posilstva? Zakaj so ljudje lahko goli, državna/poslovna skrivnost pa je sveta? http://iatromantis.blog.siol.net/2010/12/04/wikileaks-skrivne-mreze-in-goli-ljudje/
odgovori >>