Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Čarobna predstava za vso družino - ko kruto preizkušnjo premaga neomajna dobrota (2208 bralcev)
Ponedeljek, 13. 12. 2010
Janez Janša



Aktualna priredba družbenega romana Charlesa Dickensa na odru Slovenskega mladinskega gledališča ... vse do današnjih dni usoda tega fantiča buri domišljijo umetnikov, zato Oliver Twist živi na odrskih deskah, v mjuziklu, na filmskem platnu ... po navedbah Mednarodne organizacije dela (ILO) izkoriščajo za delo 53 od 132 milijonov otrok v zahodni in srednji Afriki ...

Aktualna priredba družbenega romana Charlesa Dickensa na odru Slovenskega mladinskega gledališča ... vse do današnjih dni usoda tega fantiča buri domišljijo umetnikov, zato Oliver Twist živi na odrskih deskah, v mjuziklu, na filmskem platnu ... po navedbah Mednarodne organizacije dela (ILO) izkoriščajo za delo 53 od 132 milijonov otrok v zahodni in srednji Afriki ... Strašljive in hudomušne prizore te ganljive povesti odigrava kar šestnajst igralk in igralcev ... medtem ko National sample ocenjuje, da je v Indiji 11,28 milijona otrok, ki delajo v različnih industrijah in poklicih, neuradne ocene nevladnih organizacij in raziskovalcev dajejo slutiti, da jih je med 44 in 110 milijoni. Približno 90 odstotkov teh otrok dela na kmetijskih območjih, skoraj 2 milijona otrok pa dela v industriji z nevarnimi snovmi. Tu je še tajno in nevidno delo - vključuje nedovoljeno trgovino z otroki in prostitucijo ... domiselna scenografija ... v Evropi 10 % do 20 % otrok doživi neko obliko spolne zlorabe. Med vse pogostejšimi oblikami zlorabe so spletišča z otroško pornografijo... gib je iznašel ... delo otrok se bohoti v industriji diamantov in dragih kamnov, kjer osemletniki garajo 12 ur dnevno brez potrdila o zaposlitvi ali obračunskega plačilnega lista ... igriva, od domišljije prekipevajoča in inteligentna režija ... Otroci so tudi vključeni v tolpe beračev, še zlasti na Tajskem in v Vietnamu. Navkljub hrupu, ki ga je povzročilo razkritje nedovoljene trgovine z azijskimi otroki, številne ugrabijo in jih pošljejo v zalivske države, kjer jih uporabljajo kot jahače v kameljih dirkah. Teh je približno 20.000, stari pa so 2 do 11 let ... groteskne like londonskega podzemlja, med katerimi se znajde osiroteli Oliver, je v razkošne kostume odela ... V Indiji se delhijsko okrožje Seemapuri imenuje "kolonija zbiralcev cunj". Od leta 1996 ILO/IPEC pomaga pri projektu za preselitev otrok - zbiralcev cunj z delovnih mest v osnovne šole. Otroci od 6. do 14. leta, ki so vpeljani v delo, so pogosto zapustili šolo, toda mnogi med njimi v šoli sploh še niso bili. Številni trpijo za raznimi boleznimi, še posebej kožnimi, in za otekanjem gležnjev in nog zaradi celodnevne izpostavljenosti odpadkom in umazaniji. Zaradi izjemne revščine so nekateri prisiljeni v kriminalna dejanja, kot so nedovoljena trgovina z mamili, kockanje in pitje.

Copy paste napovedi SMG-ja in podatkov s spleta pripravila Saška Rakef.




***

In še druga, bolj gledališko-kritiška različica zgornjega teksta:


Čarobna predstava za vse generacije

... ... lahko beremo v spletni napovedi tretje premiere Slovenskega mladinskega gledališča. Glede na to, da gre za odrsko priredbo družbeno kritičnega romana Charlesa Dickensa Oliver Twist, napoved – milo rečeno - preseneti.

Roman iz 19. stoletja tematizira borbo za preživetje otrok iz Londonskega podzemlja. Glede na to, da avtorja s tematiko povezuje osebna izkušnja - ko mu zaradi dolgov zaprejo očeta še kot otrok preživlja družino z delom v tovarni krem za čevlje, kasneje pa vez s problematiko delavskega razreda ohranja tudi preko svojega novinarskega dela – bi si težko predstavljali, da bi avtor tematiko opredelil kot čarobno. Da jo kot takšno opredeli Slovensko mladinsko gledališče – s tem, da se zaveda njene aktualnosti, med drugim otroškega dela danes, kar dokazuje tudi z objavo prispevkov v gledališkem listu, je zaskrbljujoče, posebno če pomislimo, da marketinški oddelek verjame, da lahko karte proda s sledečim:

Zgodba Oliverja Twista buri domišljijo umetnikov že 173 let. Tokrat nam bo - na domiselni sceni, v razkošnih kostumih - strašljive in hudomušne prizore te ganljive zgodbe odigralo kar šestnajst igralcev.

Če bi koncept predvideval problematizacijo dizajniranja človeškega trpljenja v produkt za konzumacijo, bi ton spletne napovedi nekako še razumeli. V prizmi izjave – da kruto preizkušnjo premaga neomajna dobrota – pa se sprašujemo predvsem o zdravorazumskosti PR oddelka. Čeprav s svojo najavo ni daleč od esence postavitve. Za to se zdi, da bolj kot samo zgodbo zagovarja idejo, da mora biti gledališče – ne glede na tematiko, ki jo obravnava, privlačno in prijetno.

Je tudi dejstvo, da na svetu dela 218 milijonov otrok starih od 5 do 17 let, prijetno in privlačno? Je privlačen pogled na od kožnih bolezni razžrto kožo, na otečene gležnje in noge zaradi celodnevne izpostavljenosti umazaniji? Če lahko odgovorim na zapis v gledališkem listu - čisto srce vsekakor ne premaga vsakršnega trpljenja.

Postavitev je, grobo rečeno naivna. Samo otrok sem – z odra zakliče Katarina Stegnar. Ne verjamem ji, ne dotakne se me. Neprepričljivost bi lahko očitali tudi ostalim dramskim likom. Morda zaradi shematičnosti dramatizacije, ki ji epske strukture nekako ni uspelo spremeniti v dramsko, liki – z izjemo Fagina (igra ga Ivan Peternelj) in gospoda Brownlowa (igra ga Robert Prebil) - delujejo enoplastno, tipsko. Transformacija psiholoških stanj likov kot posledica njihovih uvidov – predvsem v primeru Nancy - je ilustrativna, v dramatizaciji Blažke Muller Pograjc in pod režisersko taktirko Matjaža Pograjca neprepričljiva. In ko opazujem lahkotno igro dečkov žeparjev – za katero spletna napoved zapiše, da jo je iznašel Branko Potočan – razmišljam, da koreografski vložek to konstatacijo vsekakor zdrži. Njegovi igrivosti bi težko našli paralelo v svetu, ki ga opisuje. Znotraj zgodbe pa bi mu – če odmislimo dekorativnost - težko našli funkcijo.

Morda nas v postavitvi še najbolj pritegneta scenografija in oblikovanje svetlobe. Prva predvsem, ker je funkcionalna – omogoča prazen prostor, v katerega prostore dogajanja vpisuje naša aktivna imaginacija. Prav tako z možnimi vstopi s podesta omogoča nagle transformacije scen, s tem pa na trenutke učinkovit ritem. Oblikovanje svetlobe se morda najučinkoviteje izneveri napovedi čarobnosti – svetloba je otožna.

Ob ogledu predstave si zaželim, da bi na odru SMG-ja gledala Snowmana. Potem bi hiši in avtorjem lahko iskreno čestitala za poskus pričarati čarobnost. Tako pa si želim, da bi bila za čarobnost večera in možnost moralistične kritike prikrajšana. In vendar – zgodbe o izkoriščanju otrok je pomembna. In o njej je potrebno spregovoriti. Vprašanje je, kako.
Morda samo še podatek, da je v Sloveniji Neira Mikič, ki je odraščala v rejniških družinah, ustanovila Društvo Zarja za pomoč otrokom in mladostnikom, ki so jim kršene pravice. Nanjo se je v šestih mesecih z željo, da jim pomaga, obrnilo čez tisoč otrok. 752 otrok in mladostnikov je bilo rejencev, ki hrepenijo po domu, družini, starših, ljubezni, toplini – saj v rejništvu tega niso dobili.

Če bi jih čarobnost predstave pomirila, se je spraševala Saška Rakef.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Čarobna predstava za vso družino - ko kruto preizkušnjo premaga neomajna dobrota
ante [14/12/2010]

prvi tekst je res lep
odgovori >>