OFF NAPOVEDNIK

V Združenih državah je bilo od leta 1976, ko je njihovo vrhovno sodišče zopet dovolilo izvrševanje smrtnih kazni, usmrčenih 1234 oseb. Od tega kar polovica v pregovorno konzervativni zvezni državi Teksas in v Virginiji. V Teksasu jih je bilo tudi letos največ, kar 17 od skupaj 46-ih. Največ obsojencev na smrt je bilo s smrtonosno kemično substanco pokončanih leta 1999 in sicer 99. Po tem bi lahko sklepali, da so postale Združene države precej bolj milostne, kar se tiče eksekucij.

Pa temu ni ravno tako. Eden glavnih razlogov za najmanjše število izvršenih usmrtitev po letu 1976 je čisto finančne narave. Kriza, ki pesti svet, je seveda udarila tudi na to področje. Tako si po uradnih podatkih iz Washingtona Američani ne morejo več privoščiti zadostne količine natrijevega tiopentala, snovi za legalni uboj. Tako so letos prestavili ali umaknili izvršbo smrtne kazni v petih zveznih državah.

Če smo zelo optimistični, lahko špekuliramo, da je v tem primeru finančni zlom krinka za bolj plemenita dejanja. Težko je namreč verjeti, da farmacevtski velikani ne bi bili v zameno za kakšno proti uslugico pripravljeni donirati par kapljic dokaj preproste kemične spojine.

Vi pa berete OFF Program Radia Študent, ki je končno našel razlog, zakaj je finančna kriza lahko tudi priložnost.

OFF PROGRAM

Kitajska je ponudila pomoč vladam držav članic Evropske unije pri kreditni krizi, ki pesti določene države znotraj unije. Kitajski podpredsednik Wang Qishan je na bilateralnem srečanju med Kitajsko in Evropsko unijo dejal, da bi si obe strani morali zaupati in doseči sodelovanje za vzpostavitev vzdržne in uravnotežene gospodarske rasti. Naj spomnimo, da je Kitajska oktobra letos ponudila Grčiji, da prevzame njene dolgove. Prejšnji teden pa so iz Portugalske sporočili, da so jim Kitajci pripravljeni pomagati in sicer z odkupom štirih milijard javnega dolga. Evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Olli Rehn je na srečanju podprl pomoč te druge največje svetovne gospodarske velesile.

Namestnik vodje zunanjepolitičnega odbora dume Leonid Slucki je napovedal, da bi spodnji dom ruskega parlamenta lahko še letos z Združenimi državami Amerike ratificiral novo pogodbo, imenovano Start, o zmanjšanju strateškega orožja. Ker pa pričakujejo Rusi zaplete na ameriški strani, je njihov pogoj za podpis glasovanje ameriškega senata o ratifikaciji tega sporazuma. Glavni problem za izglasovanje predstavljajo seveda republikanci, zato demokrati želijo glasovati pred novim letom, torej dokler imajo v senatu njihovi strankarski nasprotniki zgolj 41 glasov. Pogodbo sta sicer že aprila v Pragi podpisala ameriški predsednik Barack Obama in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev, vendar bo postala veljavna šele po potrditvi ruske dume in ameriškega senata. Pogodba med drugim predvideva omejitev nameščenih bojnih glav na medcelinskih raketah na do 1550, kar je za 30 odstotkov manj, kot je določala prejšnja pogodba.

Časnik Washington Post poroča, da ameriška administracija pripravlja dokument o tem, kako bi lahko v Guantanamu neomejeno brez sojenja zadrževali teroristične osumljence. Predsedniški odlok naj bi zadeval potencialne teroriste, za katere bi se sumilo, da jih je prenevarno pustiti na prostost. Odlok obenem predvideva, da bi redno preverjali status priprtih oseb, ki jim ameriška zvezna ali vojaška sodišča ne morejo soditi. Po sklicevanju časnika na neimenovane vire, sicer predsednik Obama besedila še ni dobil v roke, tako da je do uveljavitve zelo spornih sprememb zakona še daleč. V vojaškem zaporu v Guantanamu je trenutno zaprtih 174 oseb, med njimi jih je po mnenju ameriške administracije 48, ki veljajo za prenevarne za izpustitev.

Kaj se še drugega dogaja v Združenih državah, nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent Lidija Poljaček:



Po besedah generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki-Moona obstaja realna nevarnost za novo državljansko vojno v Slonokoščeni obali. Po predsedniških volitvah, na katerih je po ocenah celotne mednarodne skupnosti zmagal Alassane Quattara, torej protikandidat dosedanjega predsednika Laurenta Gbagboja, slednji noče priznati poraza in skupaj s svojimi privrženci grozi, da bo iz države izgnal mirovne sile Združenih narodov. Oboroženi pristaši Gbagboja so že blokirali dovoz življenjskih potrebščin 800-tim pripadnikom mirovnih sil, ki varujejo novoizvoljenega predsednika. Ban Ki-Moon je še povedal, da mednarodna skupnost ob takšnih neposrednih in nesprejemljivih grožnjah Združenim narodom ne more stati križem rok. Gbagbo pa je napovedal, da bodo v primeru, da mirovne sile ostanejo v državi, le-te obravnavane kot uporniki.

V mestih po vsej Italiji danes znova potekajo množični protesti študentov proti sporni reformi šolstva, o kateri naj bi danes glasoval zgornji dom italijanskega parlamenta. Ob tem so italijanski represivni organi poostrili varnostne ukrepe in sicer z namenom, da se ne bi ponovil scenarij iz prejšnjega tedna, ko je bilo poškodovanih 20 ljudi.

Reforma predvideva združevanje posameznih predmetov, tako da bi na primer pet profesorjev zamenjal le eden. Prav tako je predvidena radikalna sprememba sistema napredovanja na univerzah in sankcije za ustanove z dolgovi in proračunskim primanjkljajem. Predvsem slednje naj bi bile po trditvah italijanske vlade velik korak proti odpravljanju sistema protekcije na univerzah. Sicer pa bo moral reformo po potrditvi senata podpisati še italijanski predsednik Giorgio Napolitano, ki so mu študentje danes posredovali svoje pomisleke glede rigorozne reforme.

Ena od ameriških depeš, razkritih na Wikileaksu, na kratko opisuje, da je Hrvaška za sklenitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo, precej popustila. Kje točno se je Hrvaška najbolj omehčala, v depeši sicer ni mogoče prebrati. Vendar glede na to, da ima Wikileaks kar 48 depeš, ki govorijo o slovensko-hrvaških odnosih, lahko v prihodnosti pričakujemo bolj podrobne podatke o meddržavnem dogovarjanju.

V državnem zboru bodo jutri na izredni seji ponovno glasovali o pokojninski reformi. Izredno sejo je zahtevala skupina poslancev s prvopodpisanim Dušanom Kumrom iz stranke Socialnih demokratov, potem ko so včeraj na Državnem svetu izglasovali odložilni veto. Na jutrišnji izredni seji bo za ponovno potrditev reforme moralo glasovati vsaj 46 poslancev in poslank, torej absolutna večina. Glede na prejšnje glasovanje, ko je za zakon glasovalo 49 prisotnih, doseči takšno večino verjetno ne bo problem.

Poslanci opozicije, poslanske skupine DeSUS, nepovezani poslanec Andrej Magajna ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti so vložili predlog za spremembo zakona o referendumu, v katerem predlagajo en referendumski dan na leto. Le-ta bi bil po njihovem mnenju lahko drugo nedeljo v maju. Kaj je botrovalo, da so se za takšen predlog odločili, nam je povedal nepovezani poslanec Andrej Magajna:




Kako pa Magajna odgovarja na očitke tistih, ki pravijo, da bi referendumski dan nekatere zakone skoraj za leto dni zadrževal v predalu?



Ekonomsko socialni svet je na današnji seji v skladu z določbami Zakona o minimalni plači obravnaval in sprejel predlog ministra za delo Ivana Svetlika za korekcijo višine minimalne plače. Svetlik je predlagal povečanje minimalne plače za 1,8 odstotka, torej zgolj na podlagi podatka o rasti življenjskih stroškov. S tem je zavrnil predlog Zveze svobodnih sindikatov, da se dvigne minimalna neto plača iz sedanjih 562 na 593 evrov, kar je tudi meja tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo. Nesprejetje predloga sindikatov so podprli tudi delodajalske organizacije.

Katja Šoba je podala izjavo o odstopu z mesta predsednice Študentske organizacije Slovenije. O razlogih za svoj odstop nam je več povedala Šoba sama:



Vprašali smo jo tudi, ali bo še na kakšen način pomagala novemu vodstvu?



Na novinarski konferenci urada vlade za komuniciranje sta direktor urada Darijan Košir in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko predstavila aktivnosti ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije. Več o dogajanju ob obletnici nam je povedal Darijan Košir:



Kolikšna bodo pa potrebna finančna sredstva za ta državotvorni resničnosti šov?



OFF je pripravil Gregor.